Italija 
Predstavitev gospodarstva Italije
Predstavitev države
| Uradni naziv | Repubblica Italiana / Republika Italija |
| Mednarodna oznaka | IT/ITA |
| Glavno mesto | Rim |
| Velikost (km2) | 301.340 |
| Prebivalci (mio) | 60,4 |
| Uradni jezik | Italijanski. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Rimo-katoliki (80,8 %), muslimani (4,9 %) |
| Denarna enota | Evro (EUR) |
| Čas | GMT +1, enako kot v Sloveniji. Poslovni čas |
| Klicna številka | +39 |
Prebivalstvo Italije
Italija ima 60,4 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Rim | 2.872.000 |
| Milano | 1.337.000 |
| Neapelj | 978.000 |
| Torino | 899.000 |
| Palermo | 678.000 |
| Genova | 593.000 |
Politična ureditev
|
Pravni sistem: |
Temelji na ustavi iz l. 1948 |
|
Zakonodajna oblast: |
Dvodomni parlament; Senat (zgornji dom) ima 315 sedežev, poslanska zbornica (spodnji dom) 630 sedežev. |
|
Volitve: |
Zadnje parlamentarne volitve so bile 25. septembra 2022, naslednje bodo predvidoma septembra 2026. |
|
Vodstvo države: |
Predsednika izvoli volilni kolegij senata za sedemletno obdobje. Poslanska zbornica in regionalni predstavniki nimajo izvršilnih pooblastil. Sergio Mattarella je bil 29.1.2022 ponovno izvoljen za predsednika države. |
|
Izvršilna oblast: |
Svet ministrov s premierom na čelu, ki ga imenuje predsednik na podlagi zmožnosti za oblikovanje vlade s parlamentarno podporo. Vladna koalicija ima absolutno večino v obeh domovih parlamenta. |
Italija je članica EU (European Union). Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development),WTO (World Trade Organisation), IMF (International Monetary Fund), WB (World Bank), UNCTAD (United Nations Conference for Trade and Development).
Vir: EIU; Factiva, september 2022.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019
| 2023* | 2022* | 2021 | 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 58,9 | 59,0 | 59,2 | 59,5 | 59,7 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 200 | 201 | 203 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 1.861,0 | 1.725,7 | 1.774,8 | 1.657,9 | 1.795,5 |
| BDP per capita (v EUR): | 31.606 | 29.226 | 29.963 | 27.857 | 30.068 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 2.552,6 | 2.498,5 | 2.292,2 | 2.187,7 | 2.367,0 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 43.356 | 42.320 | 38.687 | 36.771 | 39.622 |
| Rast BDP (v %): | -1,3 | 3,0 | 6,6 | -9,1 | 0,5 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 8,6 | 8,5 | 9,5 | 9,3 | 9,9 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 4,0 | 7,2 | 1,9 | -0,1 | 0,6 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -608,8 | -595,0 | -441,8 | -345,2 | -398,2 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 626,6 | 608,9 | 494,4 | 414,1 | 458,8 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | -0,3 | 5,0 | 13,4 | -14,2 | 1,8 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 0,3 | 6,1 | 14,3 | -12,7 | -0,5 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 9,8 | 21,8 | 12,1 | -19,4 | 27,9 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 2.842,9+ | 4.173,2 | 3.076,4 | 3.887,6 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 3.132,6+ | 4.796,2 | 3.830,8 | 4.757,1 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 34 | 31 | 32 | 36 |
| Razred tveganja (op): | / | B | B | B | B |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | 58 | 51 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-jun 2022 (posodobljeno sept 2022).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Vir: EIU; Factiva, september 2022.
Povprečna in minimalna bruto plača
Italija nima z zakonom predpisane minimalne plače, zato se le-ta določa s kolektivnimi pogodbami za posamezne sektorje.
Povprečna bruto mesečna plača je v začetku leta 2022 znašala 2.583 EUR.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2021 | 2022* | 2023* | 2024* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 5,5 | 5,2 | 2,0 | 1,6 |
| Rast javne potrošnje | 1,0 | 0,6 | 1,0 | 0,3 |
| Rast investicij | 15,8 | 5,5 | 3,0 | 2,6 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Italija je v letu 2021 izvozila za 544,2 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 469,3 mlrd EUR.
- Presežek v blagovni menjavi je znašal 74,9 mlrd EUR. V letu 2021 je Italija največ izvažala strojno opremo, vozila, električno in elektronsko opremo, farmacevtske izdelke ter plastiko.
- Največ so v letu 2021 izvozili v Nemčijo (13,0 % od celotnega izvoza), sledijo Francija, ZDA, Švica in Španija.
- Italija je v letu 2021 največ uvažala nafto in plin, strojno opremo, električno in elektronsko opremo, vozila ter farmacevtske izdelke.
- Največ so v letu 2021 uvozili iz Nemčije (16,2 % od celotnega uvoza), sledijo Francija, Kitajska, Nizozemska in Španija.
Italija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2019 - 2024 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2021 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2021 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 11,7 | Stroji, jedrski reaktorji | 17,7 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 9,8 | Vozila | 7,4 |
| Električna in elektronska oprema | 8,4 | Električna in elektronska oprema | 6,2 |
| Vozila | 8,1 | Farmacevtski izdelki | 6,0 |
| Farmacevtski izdelki | 5,5 | Plastika in plastični izdelki | 4,3 |
| Vodilni uvozni trgi 2021 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2021 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Nemčija | 16,2 | Nemčija | 13,0 |
| Francija | 8,4 | Francija | 10,2 |
| Kitajska | 8,3 | ZDA | 9,6 |
| Nizozemska | 5,9 | Švica | 5,3 |
| Španija | 5,2 | Španija | 5,0 |
| Slovenija (27. mesto) | 0,9 | Slovenija (25. mesto) | 0,9 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2022.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Italiji so v letu 2020 znašale 411,6 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2016 je znašala 8,3 %.
- Celotne izhodne TNI Italije so v letu 2020 znašale 514,7 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2016 pa je znašala 7,1 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Italiji 2020 - 2023 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2022.
Pogosta vprašanja
Kakšne so poslovne priložnosti v Italiji?
Najbolj perspektivni sektorji za izvoz v Italijo so napredna proizvodnja, avtomobilska industrija, biotehnologija, kibernetsko varnost, arhitektura in gradnje, medicinska oprema in tehnologija, izdelki za hišne živali, obnovljiva energija ter turizem.
Priložnosti na italijanskem trgu
Kako prodajati preko spleta v Italijo?
Mednarodne spletne prodajne B2C platforme imajo močan vpliv na italijanski trg e-trgovine.
Spletna prodaja v Italiji
Kolikšen je davek na dodano vrednost v Italiji?
Standardna stopnja je 22%. Znižane stopnje so 10%, 5% in 4%. Davek na dodano vrednost se za nekatere dobave ne plačuje (izvoz, finančne storitve, zdravstvene storitve idr.).
Davek na dodano vrednost v Italiji
Kako ustanoviti d.o.o. v Italiji?
Družbo lahko ustanovi eden ali več ustanoviteljev. Ni omejitev glede največjega možnega števila ter državljanstva ali stalnega bivališča ustanoviteljev oziroma družbenikov.
Postopek ustanovitve družbe z omejeno odgovornostjo v Italiji
