Italija 
Predstavitev gospodarstva Italije
| Predstavitev gospodarstva Italije |
|---|
Predstavitev države
| Uradni naziv | Repubblica Italiana / Republika Italija |
| Mednarodna oznaka | IT/ITA |
| Glavno mesto | Rim |
| Velikost (km2) | 301.340 |
| Prebivalci (mio) | 58,7 |
| Uradni jezik | Italijanski. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Rimo-katoliki (80,8 %), muslimani (4,9 %) |
| Denarna enota | Evro (EUR) |
| Čas | GMT +1, enako kot v Sloveniji. Poslovni čas |
| Klicna številka | +39 |
Prebivalstvo Italije
Italija ima 58,7 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Rim | 2.856.000 |
| Milano | 1.379.000 |
| Neapelj | 959.000 |
| Palermo | 663.000 |
| Genova | 578.000 |
Politična ureditev
|
Pravni sistem: |
Temelji na ustavi iz l. 1948 |
|
Zakonodajna oblast: |
Dvodomni parlament; Senat (zgornji dom) ima 315 sedežev, poslanska zbornica (spodnji dom) 630 sedežev. |
|
Volitve: |
Zadnje parlamentarne volitve so bile 25. septembra 2022, naslednje bodo predvidoma septembra 2027. |
|
Vodstvo države: |
Predsednika izvoli volilni kolegij senata za sedemletno obdobje. Poslanska zbornica in regionalni predstavniki nimajo izvršilnih pooblastil. Sergio Mattarella je bil 30.1.2022 ponovno izvoljen za predsednika države. |
|
Izvršilna oblast: |
Svet ministrov s premierom na čelu, ki ga imenuje predsednik na podlagi zmožnosti za oblikovanje vlade s parlamentarno podporo. Vladna koalicija ima absolutno večino v obeh domovih parlamenta. |
Italija je članica EU (European Union). Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development),WTO (World Trade Organisation), IMF (International Monetary Fund), WB (World Bank), UNCTAD (United Nations Conference for Trade and Development).
Vir: EIU; Factiva, januar 2025.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Ekonomski kazalniki za obdobje 2026-2022
| 2026* | 2025* | 2024 | 2023 | 2022 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 58,3 | 58,5 | 58,7 | 58,9 | 59,0 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | / | 201 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 2.370,7 | 2.239,5 | 2.142,5 | 2.088,2 | 1.964,9 |
| BDP per capita (v EUR): | 40.645 | 38.267 | 36.499 | 35.476 | 33.284 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 3.520,9 | 3.407,2 | 3.296,4 | 3.171,2 | 3.130,1 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 60.357 | 58.219 | 56.156 | 53.859 | 53.017 |
| Rast BDP (v %): | 0,7 | 0,8 | 0,6 | 1,0 | 4,1 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 7,2 | 7,2 | 7,2 | 7,7 | 8,1 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 1,8 | 1,8 | 1,2 | 5,9 | 8,7 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -573,8 | -553,9 | -530,6 | -555,5 | -613,6 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 615,3 | 600,0 | 585,1 | 597,1 | 594,0 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 2,2 | 2,4 | 2,0 | 0,5 | 11,0 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 2,7 | 2,9 | 1,3 | -0,2 | 13,5 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 33,7 | 32,2 | 21,4 | 30,6 | 59,5 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 1.541,8+ | 4.472,1 | 4.754,8 | 5.618,9 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 1.891,2+ | 5.783,3 | 5.915,3 | 6.443,2 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | / | 34 | 37 | 34 |
| Razred tveganja (op): | / | / | B | B | B |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | / | / |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-apr 2025 (posodobljeno junij 2025).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2024.
Vir: EIU; Factiva, marec 2025.
Socialni in okoljski kazalniki Italije
Če vas zanima stanje Italije na socialnem, okoljskem in gospodarskem področju, si na tej povezavi oglejte vrsto sestavljenih kazalnikov Evropske komisije, ki so strukturirani glede na 17 ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov in treh prednostnih področij politik Evropske komisije.
Delo v Italiji
Državljani EU za delo v Italiji ne potrebujejo nobenih dovoljenj, medtem ko za tuje državljane iz držav, ki niso članice EU, obstajajo določene zahteve, kot sta delovno dovoljenje in odprt delovni vizum. V ta namen je treba vnaprej poiskati prosto delovno mesto v italijanskem podjetju in skleniti pogodbo o zaposlitvi.
Med najpogosteje iskanimi poklici v Italiji so predvsem delovna mesta v zdravstvu, kot so zdravniki, medicinske sestre, fizioterapevti, inženirji, informatiki ter specialisti za digitalni marketing in e-trgovino. Zlasti v večjih mestih, kot so Rim, Milano in Torino, je velika potreba po kvalificiranih delavcih v teh panogah. Po podatkih italijanskega Statističnega urada ISTAT, se število prostih delovnih mest v teh sektorjih povečuje iz leta v leto.
Pomemben dejavnik pri iskanju zaposlitve v Italiji je tudi jezik. Znanje italijanščine je pogosto ključnega pomena, zlasti v sektorjih, kjer je neposreden stik z ljudmi.
Povprečna in minimalna bruto plača
V Italiji, tako kot v nekaterih drugih evropskih državah, kot so Danska, Avstrija in Švedska, ni enotne uradne minimalne plače. Ta je določena lokalno za določene sektorje gospodarstva.
Povprečna bruto mesečna plača v Italiji je v 2024 znašala 2.915 EUR.
Plače se razlikujejo po posameznih regijah. Plače so nižje na jugu, kjer se večinoma ukvarjajo s kmetijstvom. Prebivalci tega dela države prejmejo približno -25 % manj kot delavci na industrijskem severu.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2024 | 2025* | 2026* | 2027* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 0,7 | 1,1 | 1,0 | 0,9 |
| Rast javne potrošnje | 0,5 | 0,4 | 0,5 | 0,4 |
| Rast investicij | 2,8 | 1,1 | 1,0 | 0,8 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2025.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Italija je v letu 2024 izvozila za 585,1 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 530,6 mlrd EUR.
- Presežek v blagovni menjavi je znašal 54,5 mlrd EUR.
- V letu 2024 je Italija največ izvažala strojno opremo, farmacevtske izdelke, vozila, električno in elektronsko opremo ter bisere, drage kamne, plemenite kovine.
- Največ so v letu 2024 izvozili v Nemčijo (11,4 % od celotnega izvoza), sledijo ZDA, Francija, Španija in Švica.
- Italija je v letu 2024 največ uvažala nafto in plin, vozila, strojno opremo, električno in elektronsko opremo ter farmacevtske izdelke.
- Največ so v letu 2024 uvozili iz Nemčije (14,9 % od celotnega uvoza), sledijo Kitajska, Francija, Nizozemska in Španija.
Italija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2022 - 2027 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2024 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2024 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 11,9 | Stroji, jedrski reaktorji | 17,2 |
| Vozila | 9,7 | Farmacevtski izdelki | 8,2 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 9,0 | Vozila | 7,0 |
| Električna in elektronska oprema | 8,1 | Električna in elektronska oprema | 6,8 |
| Farmacevtski izdelki | 5,4 | Biseri, dragi kamni, plemenite kovine | 3,8 |
| Vodilni uvozni trgi 2024 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2024 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Nemčija | 14,9 | Nemčija | 11,4 |
| Kitajska | 8,7 | ZDA | 10,4 |
| Francija | 8,0 | Francija | 10,0 |
| Nizozemska | 6,4 | Španija | 5,5 |
| Španija | 6,0 | Švica | 4,8 |
| Slovenija (22. mesto) | 1,0 | Slovenija (25. mesto) | 0,9 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2025.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Italiji so v letu 2022 znašale 427,1 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2018 je znašala 0,8 %.
- Celotne izhodne TNI Italije so v letu 2022 znašale 506,8 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2018 pa je znašala -1,0 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Italiji 2022 - 2025 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Največji vlagatelji v Italijo
| Države vlagateljice | mio EUR |
|---|---|
| Nizozemska | 85.799 |
| Francija | 77.274 |
| Luksemburg | 72.834 |
| Združeno kraljestvo | 39.768 |
| Nemčija | 37.990 |
| Švica | 25.381 |
| Španija | 12.803 |
| Belgija | 12.373 |
| ZDA | 12.081 |
| Avstrija | 5.081 |
Vir: Factiva; ITC, september 2024.
Pogosta vprašanja
Kakšne so poslovne priložnosti v Italiji?
Najbolj perspektivni sektorji za izvoz v Italijo so napredna proizvodnja, avtomobilska industrija, biotehnologija, kibernetska varnost, IKT, gradnje, medicinska oprema in tehnologija, izdelki za hišne živali, obnovljiva energija ter turizem.
Priložnosti na italijanskem trgu
Kako prodajati preko spleta v Italijo?
Mednarodne spletne prodajne B2C platforme imajo močan vpliv na italijanski trg e-trgovine.
Spletna prodaja v Italiji
Kolikšen je davek na dodano vrednost v Italiji?
Standardna stopnja je 22%. Znižane stopnje so 10%, 5% in 4%. Davek na dodano vrednost se za nekatere dobave ne plačuje (izvoz, finančne storitve, zdravstvene storitve idr.).
Davek na dodano vrednost v Italiji
Kako ustanoviti d.o.o. v Italiji?
Družbo lahko ustanovi eden ali več ustanoviteljev. Ni omejitev glede največjega možnega števila ter državljanstva ali stalnega bivališča ustanoviteljev oziroma družbenikov.
Postopek ustanovitve družbe z omejeno odgovornostjo v Italiji
