Italija 
Predstavitev gospodarstva Italije
Predstavitev države
| Uradni naziv | Repubblica Italiana / Republika Italija |
| Mednarodna oznaka | IT/ITA |
| Glavno mesto | Rim |
| Velikost (km2) | 301.340 |
| Prebivalci (mio) | 60,4 |
| Uradni jezik | Italijanski. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Rimo-katoliki (80,8 %), muslimani (4,9 %) |
| Denarna enota | Evro (EUR) |
| Čas | GMT +1, enako kot v Sloveniji. Poslovni čas |
| Klicna številka | +39 |
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Rim | 2.872.000 |
| Milano | 1.337.000 |
| Neapelj | 978.000 |
| Torino | 899.000 |
| Palermo | 678.000 |
| Genova | 593.000 |
Politična ureditev
|
Pravni sistem: |
Temelji na ustavi iz l. 1948 |
|
Zakonodajna oblast: |
Dvodomni parlament; Senat (zgornji dom) ima 315 sedežev, poslanska zbornica (spodnji dom) 630 sedežev. |
|
Volitve: |
Zadnje parlamentarne volitve so bile 4. marca 2018, naslednje bodo leta 2023. |
|
Vodstvo države: |
Predsednika izvoli volilni kolegij senata za sedemletno obdobje. Poslanska zbornica in regionalni predstavniki nimajo izvršilnih pooblastil. Sergio Mattarella je bil 29.1.2022 ponovno izvoljen za predsednika države. |
|
Izvršilna oblast: |
Svet ministrov s premierom na čelu, ki ga imenuje predsednik na podlagi zmožnosti za oblikovanje vlade s parlamentarno podporo. Vladna koalicija ima absolutno večino v obeh domovih parlamenta. |
Italija je članica EU (European Union). Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development),WTO (World Trade Organisation), IMF (International Monetary Fund), WB (World Bank), UNCTAD (United Nations Conference for Trade and Development).
Vir: EIU; Factiva, februar 2022.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019
| 2023* | 2022* | 2021 | 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 60,1 | 60,3 | 60,4 | 60,5 | 60,6 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | 200 | 201 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 1.902,4 | 1.822,1 | 1.793,4 | 1.654,4 | 1.793,8 |
| BDP per capita (v EUR): | 31.632 | 30.235 | 29.703 | 27.359 | 29.629 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 2.636,3 | 2.521,3 | 2.317,6 | 2.187,7 | 2.367,0 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 43.832 | 41.840 | 38.387 | 36.183 | 39.085 |
| Rast BDP (v %): | 2,0 | 4,4 | 6,5 | -9,0 | 0,4 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 8,6 | 9,0 | 9,5 | 9,3 | 9,9 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 1,7 | 3,5 | 1,9 | -0,1 | 0,6 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -529,1 | -509,4 | -469,3 | -343,6 | -398,2 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 598,3 | 579,9 | 544,2 | 412,5 | 458,8 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 3,4 | 5,7 | 12,6 | -14,7 | 1,8 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 3,4 | 5,2 | 13,5 | -13,4 | -0,5 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 44,7 | 47,1 | 26,1 | -19,4 | 27,9 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 863,1+ | 4.237,1 | 3.076,4 | 3.887,6 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 845,3+ | 4.792,3 | 3.830,8 | 4.757,1 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 31 | 31 | 32 | 36 |
| Razred tveganja (op): | / | B | B | B | B |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2022 (posodobljeno maj 2022).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
Povprečna in minimalna bruto plača
Italija nima z zakonom predpisane minimalne plače, zato se le-ta določa s kolektivnimi pogodbami za posamezne sektorje.
Povprečna bruto mesečna plača je v začetku leta 2022 znašala 2.583 EUR.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2021 | 2022* | 2023* | 2024* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 5,5 | 5,2 | 2,0 | 1,6 |
| Rast javne potrošnje | 1,0 | 0,6 | 1,0 | 0,3 |
| Rast investicij | 15,8 | 5,5 | 3,0 | 2,6 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
V letu 2020 je Italija izvozila za 390,6 mlrd EUR blaga, uvozila pa ga je za 334,1 mlrd EUR. Presežek v blagovni menjavi je v letu 2020 znašal 56,5 mlrd EUR. Največ je Italija v letu 2020 izvažala strojno opremo, vozila, farmacevtske izdelke, električno in elektronsko opremo ter plastiko. Glavni izvozni trg v letu 2020 je bila Nemčija, kamor so izvozili za 12,8 % celotnega izvoza. Sledijo Francija, ZDA, Švica ter Združeno kraljestvo. V letu 2020 je Italija največ uvažala nafto in plin, vozila, električno in elektronsko opremo, mineralna goriva ter farmacevtske izdelke. Največ so v letu 2020 uvozili iz Nemčije (16,3 % od celotnega uvoza), Kitajske, Francije, Nizozemske in Španije.
Italija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2018 - 2023 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2020 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2020 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Stroji, jedrski reaktorji | 10,2 | Stroji, jedrski reaktorji | 18,3 |
| Vozila | 9,0 | Vozila | 7,7 |
| Električna in elektronska oprema | 8,5 | Farmacevtski izdelki | 7,3 |
| Mineralna goriva, olja | 8,4 | Električna in elektronska oprema | 6,2 |
| Farmacevtski izdelki | 6,7 | Plastika in plastični izdelki | 4,1 |
| Vodilni uvozni trgi 2020 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2020 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Nemčija | 16,3 | Nemčija | 12,8 |
| Kitajska | 8,7 | Francija | 10,3 |
| Francija | 8,5 | ZDA | 9,8 |
| Nizozemska | 5,9 | Švica | 5,8 |
| Španija | 5,3 | Združeno kraljestvo | 5,2 |
| Slovenija (28. mesto) | 0,8 | Slovenija (27. mesto) | 0,8 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2021.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Italiji so v letu 2018 znašale 365,3 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 8,2 %. Celotne izhodne TNI Italije so v letu 2018 znašale 465,1 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 5,4 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Italiji 2019 - 2022 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2021.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 84,1 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je ZDA, sledita pa ji Združeno kraljestvo in Nemčija. Največ investicij je na področju transporta in komunikacij.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| ZDA | 19.740,7 |
| Združeno kraljestvo | 10.154,3 |
| Nemčija | 8.212,6 |
| Francija | 7.692,6 |
| Španija | 7.063,7 |
| Druge države | 31.219,4 |
| Skupaj | 84.083,5 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Transport | 10.744,4 |
| Komunikacije | 9.439,8 |
| Obnovljivi viri energije | 8.136,0 |
| Nepremičnine | 5.794,5 |
| Finančne storitve | 4.210,9 |
| Drugi sektorji | 45.757,9 |
| Skupaj | 84.083,5 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020
| Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Amazon.com | 1.580,7 |
| Ryanair | 1.208,6 |
| McArthurGlen | 862,6 |
| OPDE | 843,8 |
| Accenture | 485,6 |
| FedEx Express | 366,4 |
| NH Hotels (NH Hoteles) | 311,6 |
Vir: FDI Intelligence, september 2020.
Poglejte si tudi:
