Izhodne investicije
Zakaj investirati v tujino?
V obdobju, ko v proizvodnji blaga in storitev prevladujejo globalne verige vrednosti, so izhodne investicije ključen način integracije v globalne verige ter pomemben vir prenosa in razvoja tehnologije.
Bolj razvite države imajo višje deleže izhodnih investicij
Po podatkih UNCTAD je delež izhodnih investicij v BDP konec leta 2022 v razvitih državah znašal 50,7 %, v Evropi pa kar 71,3 %.
Slovenske neposredne naložbe v tujini, stanje 31. 12., v milionih EUR
| Leto | 2014 | 2015 | 2016 | 2017 | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Izhodne TNI | 53350 | 5.508,4 | 5.741,1 | 5.969,4 | 6.107,5 | 6.840,0 | 7.016,3 | 7.841,1 | 8.326,7 |
Vir: wiiw FDI Database
Po podatkih Banke Slovenije so neposredne investicije slovenskih podjetij v tujini konec leta 2022 znašale 8,3 mrd EUR, kar izraženo v odstotkih BDP predstavlja 14,6 %.
Struktura slovenskih neposrednih naložb v tujini, stanje 31. 12. 2021 in 2022, v milijonih EUR
| Skupaj | Lastniški kapital | Dolžniški instrumenti | ||
|---|---|---|---|---|
| Imetja | Obveznosti | |||
| Neposredne naložbe v tujini 2022 | 8,6 | 7,4 | 2,0 | 0,8 |
| Neposredne naložbe v tujini 2021 | 7,9 | 6,8 | 1,9 | 0,9 |
Vir: Banka Slovenije
Koristi izhodnih investicij
Investiranje v tujini omogoči ustvarjanje lastnih multinacionalnih podjetij ter ostaja ključen način integriranja v globalne verige vrednosti in ohranjanja konkurenčnosti. Ima direktne učinke na zaposlenost, stabilnost izvoza in gospodarsko rast, spremljajo pa jih tudi posredni učinki na tehnološki razvoj, prenose znanja, produktivnost in inovativnost.
V zadnjem obdobju so tuje neposredne investicije prepoznane kot način pospeševanja digitalizacije v gospodarstvih in hitrejšega doseganja ciljev trajnostnega razvoja. Globalno so v zadnjih dveh letih podjetja z dobrimi digitalnimi rešitvami ter podjetja vpeta v obnovljive vire energije med največjimi prejemniki tujih neposrednih investicij.
Neposrednih investicij se vse pogosteje lotevajo mikro, mala in srednje velika podjetja. Med neposrednimi investitorji v Sloveniji predstavljajo več kakor ¾ podjetij, njihov delež pa se v zadnjem desetletju še povečuje. Ta podjetja v internacionalizacijo vstopajo vse hitreje; mnoga podjetja začnejo s poslovanjem na tujih trgih že ob ustanovitvi, za vstop na tuje trge pa poleg izvoza izbirajo vse več različnih načinov in jih pogosto tudi kombinirajo.
Direktna prisotnost prinaša pomembne prednosti:
- rast prodaje in povečanje tržnih deležev,
- izboljšanje storitev in hitrejše prilagajanje proizvodov za tuje kupce,
- izboljšanje konkurenčnosti in položajev v globalnih verigah vrednosti,
- dostop do novih nakupnih kanalov,
- dostop do novih tehnologij, novega znanja in novih virov.
Podjetja, ki neposredno investirajo v tujini, ta način vstopa praviloma opišejo kot uspešen korak, med ključnimi učinki pa izpostavijo rast prodaje in tržnega deleža.
Mnoga slovenska podjetja izrazito poudarjajo vpliv na inovacijske aktivnosti. Direktna prisotnost na trgih in tesnejše oblike sodelovanja s tujimi kupci, dobavitelji ter drugimi partnerji pospešuje proces inoviranja. Inovacijske aktivnosti neposredna prisotnost spodbuja zaradi boljše informiranosti, večjega zavedanja možnih in potrebnih izboljšav v procesih produktih in storitvah, večjih možnosti testiranja ter hitrejšega ustvarjanja rešitev. Inovacije, ki jih poganjajo novi trgi, imajo praviloma krajše uvajalno obdobje in večjo donosnost.
V obdobju rastočih zunanjetrgovinskih ovir in spreminjanja trgovinskih režimov (od pandemije zaradi Covid-19 dalje) so neposredne investicije v tujini predstavljale enega od načinov krepitve odpornosti podjetij. Z lastno mrežo podjetij v tujini geografsko razpršijo prodajo in dobavo virov, z reorganiziranjem in upravljanjem svoje mreže ter ažurnem sprejemanjem odločitev o lokaciji proizvodnje in dobaviteljev bolj nadzorujejo dobavne verige, stabilizirajo odnose s partnerji in preprečujejo tveganja prekinitev dobavnih verig vrednosti.
Regija Vzhodne in Srednje Evrope v obdobju po pandemiji ni zaznala večjega padca v tokovih tujih neposrednih investicij. V procesih reorganizacije globalnih verih vrednosti (reshoring, nearshoring friendshoring) je bila regija Vzhodne in Srednje Evrope prepoznana kot privlačna zaradi relativnega obilja visoko usposobljenih zaposlenih in tradijice v industriji in predelovalnih dejavnostih. Navečje prejemnice investicij so bile avtomobilska in elektrotehničnadejavnost ter proizvodnja strojev in naprav.
Rastoča tveganja, ki so nastala po začetku vojne v Ukrajini pa so na trg tujih neposrednih investicij prinesla drastične spremembe, vidne ne le v previdnejšem vedenju investitorjev, temveč tudi v dezinvesticijah.
Trendi po pandemiji Covid-19 in po začetku vojne v Ukrajini
Ob trendu naraščanja globalnih tokov neposrednih tujih investicij so opazna zmanjšanja ob globalnih krizah in recesijah. V globalni krizi, ki jo je povzročila pandemija zaradi Covid-19, so se tokovi neposrednih investicij zmanjšali bolj kakor v obdobju globalne recesije v letu 2008. Globalno so tokovi TNI v letu 2020 upadli za 35%. Od 1,5 bilijona v letu 2019 so tokovi neposrednih investicij v letu 2020 padli na 1 bilijon.
Investicijske aktivnosti so se upočasnile, še bolj kakor začetne investicije so zastale aktivnosti na področju prevzemov in združitev. Razvite države so zabeležile večji upad neposrednih investicij (58%) kakor razvijajoče se države. Neposredni investitorji v tujini so previdni in bolj pozorno spremljajo spremembe globalnem okolju ter številna nova tveganja, ki nastajajo zaradi spreminjanja trgovinskih in investicijskih režimov ter rastočih stroškov v logistiki. Globalni porast neposrednih investicij je po ocenah UNCTAD in FDI-inteligence pričakovan v letu 2022.
Med regijami so v tokovih neposrednih investicij trenutno velike razlike. Najmanjši upad je bil zabeležen v Aziji, največji v Evropi. Regija Vzhodne in Srednje Evrope je v času pandemije zaradi Covid-19 zabeležila manjši upad kakor zahodna Evropa, Slovenija pa tudi relativno manjši upad kakor ostale države Vzhodne in Srednje Evrope.
Tokovi neposrednih investicij Slovenskih podjetij v tujini v zadnjih desetletjih sicer nihajo in se povečujejo počasi. V obdobju od 1994 do 2019 je bila povprečna stopnja rasti slovenskih neposrednih investicij v tujini 13,9 %, v obdobju 2010 - 2013 negativna z 4,1 %, v zadnjih petih letih pa se je trend ponovno obrnil z izkazano pozitivno povprečno letno stopnjo rasti 4,2 %. Večino tokov neposrednih investicij v tujini predstavlja lastniški kapital, delež reinvestiranih dobičkov in dolžniškega kapitala se povečuje od leta 2019.
Po strmem padcu leta 2020 in močnem okrevanju leta 2021 so se globalne neposredne tuje naložbe leta 2022 zmanjšale za 12 odstotkov na 1,3 bilijona USD. Upočasnitev je povzročila svetovna polikriza: vojna v Ukrajini, visoke cene hrane in energije ter dolžniški pritiski.
Zaostreni pogoji financiranja, naraščajoče obrestne mere in negotovost na kapitalskih trgih so še posebej prizadeli mednarodno projektno financiranje ter čezmejne združitve in prevzeme.
Tudi v letu 2023 globalno okolje za mednarodno poslovanje in čezmejne naložbe ostaja polno izzivov. Čeprav so se gospodarski preglavice, ki so oblikovale naložbene trende v letu 2022, nekoliko umirile, niso izginile. Še vedno je čutiti velike geopolitične napetosti.
UNCTAD pričakuje, da se bo pritisk na zniževanje svetovnih neposrednih tujih naložb nadaljeval v letu 2023. Zgodnji kazalniki za prvo četrtletje 2023 kažejo šibke trende pri mednarodnem projektnem financiranju ter združitvah in prevzemih. Trendi novih naložb so pozitivna protiutež. Število objav projektov se je v letu 2022 povečalo za 15 odstotkov, podatki iz prvega četrtletja 2023 pa prav tako kažejo odpornost.
Trendi mednarodnih naložb v realna proizvodna sredstva so torej bolj pozitivni, kot kažejo glavni podatki o NTI.
Zmanjšanje tokov NTI v letu 2022 so večinoma povzročile finančne transakcije multinacionalnih podjetij (MNP) v razvitih gospodarstvih, kjer so se NTI zmanjšale za 37 odstotkov na 378 milijard dolarjev. Povečalo se je število dejanskih najav greenfield investicij in projektnega financiranja za 5 odstotkov.
V državah v razvoju so se NTI povečale za 4 odstotke na 916 milijard dolarjev ali več kot 70 odstotkov svetovnih tokov, kar je rekordni delež.
Najbolj so se tokovi neposrednih investicij v letu 2022 povečali v Latinski Ameriki, v Aziji in v Afriki so ostale na podobni ravni. Število napovedanih greenfield investicijskih projektov v državah v razvoju se je povečalo za 37 odstotkov, mednarodnih poslov projektnega financiranja pa za 5 odstotkov. To je pozitiven znak za naložbene možnosti v industriji in v infrastrukturi.
Tabela: Slovenske neposredne naložbe v tujini, tokovi in stanje 31. 12., v milijonih USD
| 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | 2015 | 2016 | 2017 | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| ITNI letni tokovi v milijonih USD (tekoče cene) | -18 | 198 | -259 | -214 | 276 | 267 | 290 | 338 | 268 | 135 | 519 | 1303 | .. |
| Letni tokovi kot delež bruto investicij | -0,18 | 1,93 | -2,92 | -2,25 | 2,89 | 3,33 | 3,73 | 3,8 | 2,58 | 5,1 | 10,4 | .. | |
| Stanje ITNI v milijonih USD | 8147 | 7827 | 7534 | 7142 | 6477 | 5997 | 6052 | 7159 | 6941 | 7024 | 8147 | 8881 | 8881 |
| Stanje kot % BDP | 16,92 | 15,19 | 16,17 | 14,76 | 12,97 | 13,92 | 13,55 | 14,74 | 12,85 | 13,17 | 14,9 | 15 | 14,6 |
Vir: UNCTAD, WIR, 2023
Tabela: Slovenske neposredne naložbe v tujini, tokovi in stanje 31. 12., v milijonih USD
| 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | 2015 | 2016 | 2017 | 2018 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| ITNI letni tokovi v milijonih USD (tekoče cene) | -18 | 198 | -259 | -214 | 276 | 267 | 290 | 338 | 268 | 135 |
| Letni tokovi kot delež bruto investicij | -0,18 | 1,93 | -2,92 | -2,25 | 2,89 | 3,33 | 3,73 | 3,80 | 2,58 | .. |
| Stanje ITNI v milijonih USD |
8 147 | 7 827 | 7 534 | 7 142 | 6 477 | 5 997 | 6 052 | 7 159 | 6 941 | 7 024 |
| Stanje kot % BDP | 16,92 | 15,19 | 16,17 | 14,76 | 12,97 | 13,92 | 13,55 | 14,74 | 12,85 | 13,17 |
Rastoča heterogenost podjetij
Kljub povečanju negotovosti zaradi kriz (vojne v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu ter geopolitičnih napetosti) pa prednosti direktne prisotnosti na tujih trgih spodbujajo k neposrednim investicijam v tujini vse več podjetij.
Deleži podjetij z neposrednimi investicijami v podjetniškem sektorju se v razvitih državah povečujejo, prav tako pa razlike med podjetji, ki so močno internacionalizirana in tistimi, ki niso, kar opisujemo kot pojav rastoče heterogenosti podjetij. Razlike med podjetji v produktivnosti, tehnološki opremljenosti in usposobljenosti znotraj iste panoge se povečujejo, stopnja in načini internacionalizacije pa so med ključnimi razlogi za rastočo heterogenost podjetij.
Motivi investiranja v tujini
Motivi za investiranje v tujini se v zadnjih desetletjih niso veliko spremenili, med glavnimi vedno ostajajo povečanje trga in dostop do virov ter povečevanje učinkovitosti, se pa spreminjajo načini in hitrost internacionalizacije.
Hitre spremembe ter konkurenca iz hitrorastočih gospodarstev spreminjajo tudi vzorce internacionalizacije. Internacionalizacija po korakih, od bližnjega do bolj oddaljenih trgov, postopno lansiranje posameznih produktov ali storitev ali poslovnih funkcij se vse bolj dopolnjuje z modelom »rojenih multinacionalk«. Taka podjetja zaznamuje hitra rast prihodkov od prodaje na tujih trgih že od ustanovitve dalje, velika tržna moč v globalnih nišah ter hitro in inovativno prilagajanje tržnim priložnostim. Ta pristop je dopolnjen z aktivnim iskanjem priložnosti na tujih trgih ter večjim prevzemanjem in upravljanjem tveganj. Podjetja v večji meri uporabijo diverzifikacijo, ne le pri geografski strukturi prodaje, temveč tudi pri tržnih poteh.
Kompleksne strategije internacionalizacije
Raziskave med mikro, malimi in srednje velikimi podjetji v Sloveniji kažejo, da imajo novonastalimi izvozniki, ki v prvih petih letih po začetku izvoza vstopijo na več trgov, ponujajo več kakor dva izdelka ali storitve ter dopolnjujejo izvozne oblike z investicijskimi, višjo dodano vrednost. Kompleksne strategije internacionalizacije tem podjetjem tudi povečajo verjetnost preživetja. Hkrati pa kompleksne strategije internacionalizacije zahtevajo več znanja in večjo usposobljenost menedžmenta, agilnost in hitro odzivanje ter pogosto tudi drugačne poslovne modele, obsežnejšo koordinacijo aktivnosti ter sodelovanje z zunanjimi partnerji.
Na spreminjanje vzorcev in pospeševanje internacionalizacije vpliva tudi tehnološki razvoj. Podjetja, ki se pri internacionalizaciji opirajo na digitalno infrastrukturo lahko s pomočjo sodobne tehnologije, prisotnosti na digitalnih platformah in komunikacijo ter sodelovanjem s tujimi partnerji hitreje učijo, pridobivajo zanje in zaupanje kupcev in partnerjev. Tehnološki napredek je v internacionalizaciji omogočil direkten stik z deležniki, avtomatizacijo, dostop do velikih poslovnih mrež, večjo prilagodljivost in odzivnost ter doseganje ekonomij obsega.
V obdobju po pandemiji zaradi Covid-19 raziskave odzivov in sprememb v strategijah internacionalizacije med slovenskimi podjetji kažejo, da so najbolj odporna podjetja v krizi pristopila h kompleksnim strategijam internacionalizacije. Tista, ki so uspela povečevati prihodke že v letu 2020, so poročala o še večji diverzifikaciji trgov in načinov vstopa, večjem številu izdelkov in hitrejšem prilagajanju produktnih portfeljev po trgih, pa tudi o bolj intenzivnem razvoju storitev in strateškem povezovanju s tujimi partnerji.
Več informacij:
- Kdaj razmišljamo o izhodnih investicijah in kako jih načrtovati?
- Kateri koraki lahko izvoznike preobrazijo v multinacionalna podjetja?
Posodobljeno: oktober 2023
