Izhodne investicije

Zakaj  investirati v tujino?

  
V obdobju, ko v proizvodnji blaga in storitev prevladujejo globalne verige vrednosti, so izhodne investicije ključen način integracije v globalne verige ter pomemben vir prenosa in razvoja tehnologije.
 

Bolj razvite države imajo višje deleže izhodnih investicij

 
Po podatkih UNCTAD je delež izhodnih investicij v BDP konec leta  2019 v razvitih državah znašal 52,5 %,  v Evropi pa kar 73,5 %.

Slovenske neposredne naložbe v tujini, stanje 31. 12., v milijonih EUR
 
Leto 2014 2015 2016 2017 2018 2019
Izhodne TNI 5,335,0 5,508,4 5,741,1 5,969,4 6,107,5 6,636,5

Vir: Banka Slovenije, Neposredne naložbe 2019, Banka Slovenije, junij 2021


Po podatkih Banke Slovenije so neposredne investicije slovenskih podjetij v tujini konec leta 2019 znašale 6,6 mrd EUR, kar izraženo v odstotkih BDP predstavlja 13,7 %.  Podatki za leto 2020 kažejo, da je stanje slovenskih investicij v tujini 7 mrd EUR.  K povečanju že več let zaporedoma največ prispevajo vplačila lastniškega kapitala in reinvestiranih dobičkov.

 Struktura slovenskih  neposrednih naložb v tujini, stanje 31. 12. 2018 in 2017, v milijonih EUR
 
  Skupaj Lastniški kapital Dolžniški instrumenti
Imetja Obveznosti
Neposredne naložbe v tujini 2018 6.107,5 4.754,1 1.787,0 433,7
Neposredne naložbe v tujini 2017 5.969,4 318,4 124,8 -205,5

Vir: Banka Slovenije, Neposredne naložbe 2019, Banka Slovenije, junij 2021

 

Koristi izhodnih investicij

 
Investiranje v tujini omogoči ustvarjanje  lastnih multinacionalnih podjetij ter ostaja ključen način integriranja v globalne verige vrednosti in ohranjanja konkurenčnosti. Ima direktne učinke na zaposlenost, stabilnost izvoza in gospodarsko rast, spremljajo pa jih tudi posredni učinki na tehnološki razvoj, prenose znanja, produktivnost in inovativnost.
 
V zadnjem obdobju so tuje neposredne investicije prepoznane kot način pospeševanja digitalizacije v gospodarstvih in hitrejšega doseganja ciljev trajnostnega razvoja.  Globalno so v zadnjih dveh letih podjetja z dobrimi digitalnimi rešitvami ter podjetja vpeta v obnovljive vire energije med največjimi prejemniki tujih neposrednih investicij.
 
Neposrednih investicij se vse pogosteje  lotevajo mikro,  mala in srednje velika podjetja. Med neposrednimi investitorji v Sloveniji predstavljajo več kakor ¾ podjetij, njihov delež pa se v zadnjem desetletju še povečuje. Ta podjetja v internacionalizacijo vstopajo vse hitreje; mnoga podjetja začnejo s poslovanjem na tujih trgih že ob ustanovitvi, za vstop na tuje trge pa poleg izvoza izbirajo vse več različnih načinov in jih pogosto tudi kombinirajo.
 
Direktna prisotnost prinaša pomembne prednosti:
  • rast prodaje in povečanje tržnih deležev,
  • izboljšanje storitev in hitrejše prilagajanje proizvodov za tuje kupce,  
  • izboljšanje konkurenčnosti in položajev v globalnih verigah vrednosti,
  • dostop do novih nakupnih kanalov,
  • dostop do novih tehnologij, novega znanja in novih virov.
 
Podjetja, ki neposredno investirajo v tujini, ta način vstopa praviloma opišejo kot uspešen korak, med ključnimi učinki pa izpostavijo rast prodaje in tržnega deleža.
 
Mnoga slovenska podjetja izrazito poudarjajo vpliv na inovacijske aktivnosti. Direktna prisotnost na trgih in tesnejše oblike sodelovanja s tujimi kupci, dobavitelji ter drugimi partnerji pospešuje proces inoviranja. Inovacijske aktivnosti neposredna prisotnost spodbuja zaradi boljše informiranosti, večjega zavedanja možnih in potrebnih izboljšav v procesih produktih in storitvah, večjih možnosti testiranja ter hitrejšega ustvarjanja rešitev. Inovacije, ki jih poganjajo novi trgi, imajo praviloma krajše uvajalno obdobje in večjo donosnost.
 
V obdobju po pandemiji zaradi Covid-19 neposredne investicije v tujini predstavljajo enega od načinov krepitve odpornosti podjetij. Z lastno mrežo podjetij v tujini geografsko razpršijo prodajo in dobavo virov, z reorganiziranjem in upravljanjem svoje mreže ter ažurnem sprejemanjem odločitev o lokaciji proizvodnje in dobaviteljev bolj nadzorujejo dobavne verige, stabilizirajo odnose s partnerji in preprečujejo tveganja prekinitev dobavnih verig vrednosti.   
 

Trendi po pandemiji Covid-19

 
Ob trendu naraščanja globalnih tokov neposrednih tujih investicij so opazna zmanjšanja ob globalnih krizah in recesijah. V globalni krizi, ki jo je povzročila pandemija zaradi Covid-19, so se tokovi neposrednih investicij zmanjšali bolj kakor v obdobju globalne recesije v letu 2008. Globalno so tokovi TNI v letu 2020 upadli za 35%. Od 1,5 bilijona v letu 2019 so  tokovi neposrednih investicij v letu 2020 padli na 1 bilijon. Ponovno zmanjšanje za tretjino in ohranjanje nivoja pred krizo je pričakovano v letu 2021.
 
Investicijske aktivnosti so se upočasnile, še bolj kakor začetne investicije so zastale aktivnosti na področju prevzemov in združitev. Razvite države so zabeležile večji upad neposrednih investicij (58%) kakor razvijajoče se države. Neposredni investitorji  v tujini so previdni in bolj pozorno spremljajo spremembe globalnem okolju ter številna nova tveganja, ki nastajajo zaradi spreminjanja trgovinskih in investicijskih režimov ter rastočih stroškov v logistiki. Globalni porast neposrednih investicij  je po ocenah UNCTAD in FDI-inteligence pričakovan v letu 2022.
 
Med regijami so v tokovih neposrednih investicij velike razlike. Najmanjši upad je bil zabeležen v Aziji, največji v Evropi. Regija Vzhodne in Srednje Evrope je v času pandemije zaradi Covid-19 zabeležila manjši upad kakor zahodna Evropa,  Slovenija pa tudi relativno manjši upad kakor ostale države Vzhodne in Srednje Evrope.  
 
Tokovi neposrednih investicij Slovenskih podjetij v tujini v zadnjih desetletjih sicer nihajo in se povečujejo počasi. V obdobju od 1994 do 2019 je bila povprečna stopnja rasti slovenskih neposrednih investicij v tujini 13,9 %, v obdobju 2010 - 2013 negativna z 4,1 %, v zadnjih petih letih pa se je trend ponovno obrnil z izkazano pozitivno povprečno letno stopnjo rasti 4,2 %. Večino tokov neposrednih investicij v tujini predstavlja lastniški kapital, delež reinvestiranih dobičkov in dolžniškega kapitala se povečuje od leta 2019.


Tabela: Slovenske neposredne naložbe v tujini,  tokovi in stanje 31. 12., v milijonih USD
 
  2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019
ITNI letni  tokovi v milijonih USD (tekoče cene) -18 198 -259 -214 276 267 290 338 268 135
Letni tokovi kot delež bruto investicij -0,18 1,93 -2,92 -2,25 2,89 3,33 3,73 3,80 2,58 ..
Stanje ITNI
v milijonih USD
8 147 7 827 7 534 7 142 6 477 5 997 6 052 7 159 6 941 7 024
Stanje kot % BDP 16,92 15,19 16,17 14,76 12,97 13,92 13,55 14,74 12,85 13,17
Vir: https://unctadstat.unctad.org
 

Rastoča heterogenost podjetij

 
Kljub globalni krizi zaradi pandemije ob Covid-19 in posledičnemu povečanju negotovosti pa prednosti direktne prisotnosti na tujih trgih spodbujajo k neposrednim investicijam v tujini vse več podjetij. Deleži podjetij z neposrednimi investicijami v podjetniškem sektorju se v razvitih državah povečujejo, prav tako pa razlike med podjetji, ki so močno internacionalizirana in tistimi, ki niso, kar opisujemo kot pojav rastoče heterogenosti podjetij. Razlike med podjetji v produktivnosti, tehnološki opremljenosti in usposobljenosti znotraj iste panoge se povečujejo, stopnja in načini internacionalizacije pa so med ključnimi razlogi za rastočo heterogenost podjetij.
 

Motivi investiranja v tujini

 
Motivi za investiranje v tujini se v zadnjih desetletjih niso veliko spremenili, med glavnimi vedno ostajajo povečanje trga in dostop do virov ter povečevanje učinkovitosti, se pa spreminjajo načini in hitrost internacionalizacije.
 
Hitre spremembe  ter konkurenca iz hitrorastočih gospodarstev spreminjajo tudi vzorce internacionalizacije. Internacionalizacija po korakih, od bližnjega do bolj oddaljenih trgov,  postopno lansiranje posameznih produktov ali storitev ali poslovnih funkcij  se vse bolj dopolnjuje z  modelom »rojenih multinacionalk«. Taka podjetja zaznamuje hitra rast prihodkov od prodaje na tujih trgih že od ustanovitve dalje, velika tržna moč v globalnih nišah ter hitro in inovativno prilagajanje tržnim priložnostim. Ta pristop je dopolnjen z aktivnim iskanjem priložnosti na tujih trgih ter večjim prevzemanjem in upravljanjem tveganj. Podjetja v večji meri uporabijo diverzifikacijo, ne le pri geografski strukturi prodaje, temveč tudi pri tržnih poteh.
 

Kompleksne strategije internacionalizacije

 
Raziskave med mikro, malimi in srednje velikimi podjetji v Sloveniji kažejo, da imajo novonastalimi izvozniki, ki v prvih petih letih po začetku izvoza vstopijo na več trgov, ponujajo več kakor dva izdelka ali storitve ter dopolnjujejo izvozne oblike z investicijskimi, višjo dodano vrednost. Kompleksne strategije internacionalizacije tem podjetjem tudi povečajo verjetnost preživetja. Hkrati pa kompleksne strategije internacionalizacije zahtevajo več znanja in večjo usposobljenost menedžmenta, agilnost in hitro odzivanje ter pogosto tudi drugačne poslovne modele, obsežnejšo koordinacijo aktivnosti ter sodelovanje z zunanjimi partnerji.
 
Na spreminjanje vzorcev in pospeševanje internacionalizacije vpliva tudi tehnološki razvoj. Podjetja, ki se pri internacionalizaciji opirajo na digitalno infrastrukturo lahko s pomočjo sodobne tehnologije, prisotnosti na digitalnih platformah in komunikacijo ter sodelovanjem s tujimi partnerji hitreje učijo,  pridobivajo zanje in zaupanje kupcev in partnerjev.  Tehnološki napredek je v internacionalizaciji omogočil direkten stik z deležniki, avtomatizacijo, dostop do velikih poslovnih mrež, večjo prilagodljivost in odzivnost ter doseganje ekonomij obsega.
 
V obdobju po pandemiji zaradi Covid-19 raziskave odzivov in sprememb v strategijah internacionalizacije med slovenskimi podjetji kažejo, da so najbolj odporna podjetja v krizi pristopila h kompleksnim strategijam internacionalizacije. Tista, ki so uspela povečevati prihodke že v letu 2020, so poročala o še večji diverzifikaciji  trgov in načinov vstopa, večjem številu izdelkov in hitrejšem prilagajanju produktnih portfeljev po trgih, pa tudi o bolj intenzivnem razvoju storitev in strateškem povezovanju s tujimi partnerji.
 
 
Več informacij:  
Objavljeno: 11. avgust 2021