Države jugovzhodne Evrope povečujejo izdatke za obrambo

 

Države jugovzhodne Evrope so napovedale znatno povečanje izdatkov za obrambo

Države jugovzhodne Evrope, vključno z Romunijo, Bolgarijo in Hrvaško, so napovedale znatno povečanje izdatkov za obrambo, kot odziv na dolgo trajajočo rusko vojno v Ukrajini in povečane geopolitične napetosti v regiji.

Te poteze so v skladu s širšimi prizadevanji Nata za okrepitev njegove vzhodne obrambe.

Po vsej jugovzhodni Evropi se države odzivajo na spreminjajoče se varnostno okolje s povečanjem svojih obrambnih proračunov in krepitvijo vojaške pripravljenosti, ki jo vodijo stopnjevanje napetosti v Ukrajini in zaskrbljenost glede večje geopolitične napetosti v regiji.
 

Romunija

Romunija in ZDA sta 25. septembra 2024 podpisali pogodbo o neposrednem posojilu v višini 920 mio USD (850,8 mio EUR) v okviru sheme zunanjega vojaškega financiranja (FMF) v višini 4 mlrd USD (3,69 mlrd EUR).

Po navedbah romunske vlade in ameriškega veleposlaništva v Bukarešti bo posojilo pospešilo modernizacijo obrambe Romunije in financiralo nujne nabave ameriške obrambne opreme in storitev. Poleg tega bo ameriška vlada zagotovila 60 mio USD (55,48 mio EUR) nepovratnih sredstev FMF.

Romunski obrambni minister Radu Oprea je potrdil, da bo 220 mio USD (203,45 mio EUR) posojila namenjenih Romarmu, obrambnemu podjetju v državni lasti, za razvoj centra za proizvodnjo streliva velikega kalibra.

Romunska vlada meni, da je to financiranje velika podpora za vojaško modernizacijo države.

Romunija bo kot del obrambne nadgradnje države kupila tudi 32 bojnih letal F-35 v okviru pogodbe v vrednosti 6,5 mlrd USD (6 mlrd EUR), kar pomeni velik skok v vojaških zmogljivostih. Ta nakup je odobrilo Ministrstvo za zunanje zadeve ZDA, ki je nedavno dalo zeleno luč za prodajo.

Romunija meji na Ukrajino, ki je v vojni z Rusijo od februarja 2022, več ruskih brezpilotnih letal pa je strmoglavilo na območjih blizu ukrajinskih pristanišč na Donavi.

Članice Nata, ki tvorijo skupino Bukareštanske deveterice (B9), so se 18. septembra sestale v Romuniji in pozvale k sistemu skupne zračne obrambe za boj proti vse večji grožnji, ki jo predstavljajo ruska brezpilotna letala.
 

Bolgarija

Tudi Bolgarija, ki je prav tako članica Nata, krepi svojo obrambo.

Ameriško zunanje ministrstvo je nedavno Bolgariji odobrilo prodajo več kot 300 raket Javelin v skupni vrednosti 114 mio USD ali približno 105,4 mio EUR. Ta posel vključuje tudi usposabljanje, vzdrževanje in tehnično pomoč. Agencija za obrambno varnostno sodelovanje (DSCA) je ugotovila, da bo nakup okrepil dolgoročno obrambno zmogljivost Bolgarije, ne da bi spremenil vojaško ravnotežje v regiji. Javelin Joint Venture, ki združuje Lockheed Martin in RTX Corporation, bo glavni izvajalec pri prodaji.

Poleg tega je bolgarski parlament odobril nakup protiletalskega raketnega sistema IRIS-T SLM po ceni 182,1 mio EUR.

Bolgarija je izrazila zanimanje za nakup dodatnih sistemov IRIS-T, potencialno petih enot SLM in enega sistema SLX velikega dosega.
 

Hrvaška

Hrvaški obrambni minister Ivan Anušić je 25. septembra potrdil, da je država kupila brezpilotna letala kot del svoje obrambne nadgradnje, povezane z nakupom bojnih letal Rafale.

Hrvaška je prav tako pridobila 390 mio USD (360,67 mio EUR) vreden posel za High Mobility Artillery Rocket Systems (HIMARS) iz ZDA. Po mnenju DSCA bo prodaja izboljšala sposobnost Hrvaške za odvračanje sedanjih in prihodnjih groženj ter podporo koalicijskih operacij.



Minister Anušić poudarja potrebo po nadaljevanju nadgradnje svojih obrambnih zmogljivosti v luči ukrajinske vojne in drugih svetovnih konfliktov.

Hrvaška medtem krepi tudi svojo vojsko in namerava ponovno uvesti tudi obvezno služenje vojaškega roka. Predlog  še čaka na končno odobritev. Priprave na usposabljanje naj bi se začele že leta 2025.

Tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić je nedavno napovedal, da tudi Srbija načrtuje ponovno uvedbo služenja vojaškega roka.

 

Napovedi za vzhodnoevropski obrambni trg

Vzhodnoevropski obrambni trg se je povečal z 39,57 mlrd USD (36,59 mlrd EUR) leta 2018 na 55,56 mlrd USD (51,38 mlrd EUR) leta 2023. Povprečna letna stopnja rasti trga je v obdobju 2018-2023 znašala 7,03 %.

Po napovedih The Business Research Company naj bi vzhodnoevropski obrambni trg leta 2024 zrasel za 6,31 % na 59,06 mlrd USD (54,61 mlrd EUR). Nato naj bi se do leta 2028 trg povečeval po 4,13 % povprečni letni stopnji ter dosegel vrednost 68 mlrd USD (62,88 mlrd EUR).

Na globalnem obrambnem trgu bo Bližnji vzhod najhitreje rastoča regija, z napovedano 11,04 % povprečno letno stopnjo rasti do leta 2028. Sledita ji Južna Amerika z 9,97 % in Afrika z 8,49 %.

Vzhodna Evropa je bila leta 2023 5. največja regija na globalnem obrambnem trgu in je z vrednostjo 55,5 mlrd USD (51,38 mlrd EUR) predstavljala 9,6 % svetovnega obrambnega trga. Zahodna Evropa je v tem imela 10,4 %, Južna Amerika pa 6,5 % tržni delež.

Obrambna oprema na morju je bila v zadnjih 5 letih najhitreje rastoči segment na vzhodnoevropskem obrambnem trgu. Povprečna letna rast tega segmenta je v obdobju 2018-2023 dosegla 12,51 %. Sledila ji je kopenska obrambna oprema z 9,67 % ter obrambna podpora in pomožna oprema s 7,2 %.

Po napovedih analitikov naj bi bil do leta 2028 najhitreje rastoči segment vzhodnoevropskega obrambnega trga, segment vzdrževanja in popravila obrambne opreme. Ta segment naj bi do leta 2028 rasel po 5,15 % povprečni letni stopnji. Sledita mu segmenta obrambne podpore in pomožne opreme s 4,84 % ter kopenske obrambne opreme s 4,18 %.

Viri:

• Factiva
• Bne Intelli News
• The Business Research Company
• Lockheed Martin 

 

Preberite še:

Globalni trendi na področju panoge strojev in naprav 

Rast naložb v zagonska podjetja evropske obrambne industrije
 
Vojna v Ukrajini povečuje povpraševanje po vojaški opremi

Zaradi vojne v Ukrajini in globalnih napetosti raste evropska proizvodnja orožja



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.