Bolgarija 
Predstavitev gospodarstva Bolgarije
Predstavitev države
|
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Sofija | 1.292.000 |
| Plovdiv | 716.000 |
| Varna | 462.000 |
| Burgas | 424.000 |
| Stara Zagora | 371.000 |
| Blagoevgrad | 341.000 |
| Pleven | 312.000 |
Politični sistem
|
Pravni sistem: |
Temelji na ustavi iz julija 1991 |
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomni Državni zbor ima 240 članov, ki so izvoljeni po proporcionalnem sistemu. Po volitvah maja 2013 je največja parlamentarna stranka Državljani za evropski razvoj Bolgarije (CEDB), vložila pritožbo zoper rezultate volitev, obtožujoč svoje nasprotnike kršitve prepovedi volilne kampanje na predvečer volitev. |
|
Volitve: |
Zadnje volitve so bile novembra 2016 (predsedniške) in 26. marca 2017 (parlamentarne). Naslednje predsedniške in parlamentarne volitve bodo leta 2021. |
|
Vodstvo države: |
Rumen Radev, izvoljen za predsednika 13. novembra 2016, je uradno prisegel 19. januarja 2017. |
|
Izvršilna oblast: |
Na predčasnih volitvah, ki so potekale 26. marca 2017, je zmagala konservativna stranka Gerb nekdanjega premierja Bojka Borissova, ki je dobila 32,6 % glasov. Drugo mesto so s 27,2 % dobili socialisti (BSP). |
Bolgarija je članica številnih mednarodnih organizacij, med drugim WTO (World Trade Organization), IMF (International Monetary Fund), WB (World Bank), IBRD (International Bank for Reconstruction and Development) in EU (European Union).
Vir: EIU; Factiva, marec 2020.
Gospodarska politika vlade
Po gospodarskem zlomu leta 1996-1997 je bil ustanovljen s strani IMF podprt valutni odbor, ki bo deloval, dokler Bolgarija ne prevzame evra (kar je malo verjetno v predvidenem obdobju 2020-2024). Valutni odbor omejuje monetarno politiko, zato bo fiskalna politika ostala ključna za makroekonomsko stabilnost. Potrebne so nadaljnje reforme sodstva in okrepljena prizadevanja za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Bolgarija se sooča z upadanjem števila delovno sposobnega prebivalstva in naraščajočim pomanjkanjem delovne sile, kar bo morala vlada reševati z nadgradnjo izobraževalnega sistema in aktivno politiko trga dela.
EIU napoveduje, da se bo trend stalnih institucionalnih in strukturnih reform nadaljeval tudi v napovedanem obdobju 2020-2024, saj Bolgarija nadaljuje z evropskim povezovanjem. Glavna ovira napredka reform bodo konflikti med političnimi strankami. Medtem ko je desno sredinska stranka GERB zagovornik integracije v EU, ji stranka UP ni preveč naklonjena. Po napovedih bo bolgarska vlada v napovedanem obdobju osredotočena predvsem na izboljšanje učinkovitosti, znižanje davkov, povečanje kakovosti izobraževanja, razvoj infrastrukture in finančni nadzor.
Vir: EIU; Factiva, marec 2020.
Poglejte si tudi:
