Bolgarija 
Predstavitev gospodarstva Bolgarije
Predstavitev države
|
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Sofija | 1.292.000 |
| Plovdiv | 716.000 |
| Varna | 462.000 |
| Burgas | 424.000 |
| Stara Zagora | 371.000 |
| Blagoevgrad | 341.000 |
| Pleven | 312.000 |
Politični sistem
|
Pravni sistem: |
Temelji na ustavi iz julija 1991 |
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomni Državni zbor ima 240 članov, ki so izvoljeni po proporcionalnem sistemu. |
|
Volitve: |
Zadnje volitve so bile novembra 2016 (predsedniške) in 26. marca 2017 (parlamentarne). Naslednje predsedniške in parlamentarne volitve bodo leta 2021. |
|
Vodstvo države: |
Rumen Radev, izvoljen za predsednika 13. novembra 2016, je uradno prisegel 19. januarja 2017. |
|
Izvršilna oblast: |
Na predčasnih volitvah, ki so potekale 26. marca 2017, je zmagala konservativna stranka Gerb nekdanjega premierja Bojka Borissova, ki je dobila 32,6 % glasov. Drugo mesto so s 27,2 % dobili socialisti (BSP). |
Bolgarija je članica številnih mednarodnih organizacij, med drugim WTO (World Trade Organization), IMF (International Monetary Fund), WB (World Bank), IBRD (International Bank for Reconstruction and Development) in EU (European Union).
Vir: EIU; Factiva, marec 2020.
Gospodarska politika vlade
EIU napoveduje, da se bo kljub izbruhu korona virusa v letu 2020, v prihodnjih štirih letih nadaljeval trend stalnih institucionalnih in strukturnih reform, saj bo Bolgarija nadaljevala z evropsko integracijo. Konflikti med političnimi strankami bodo glavna ovira pri napredku reform, predvsem zaradi zaostrenih osebnih odnosov med vodji strank in različnega odnosa do EU znotraj vladajoče desne koalicije. Desnosredinska GERB odločno podpira integracijo v EU, medtem ko ji Združeni patrioti niso naklonjeni. Vendar EIU ne pričakuje, da bodo te napetosti ogrozile integracijo v EU, zlasti v valutni odbor, za katerega ostaja medstrankarska podpora. Vlada bo v obdobju 2020 – 2024 tudi nadaljevala že dosežen napredek na določenih področjih, na primer pri izboljšanju učinkovitosti in zmanjšanju davčnega bremena, kakovosti izobraževanja, razvoju infrastrukture in finančnem nadzoru.
Vir: EIU; Factiva, september 2020.
Poglejte si tudi:
