Bolgarija

Predstavitev gospodarstva Bolgarije

Predstavitev države

Uradni naziv:

Mednarodna oznaka:

Glavno mesto:

Velikost (km2):

Prebivalci (mio):

Uradni jezik:

Vera:

BDP na prebivalca:

Denarna enota:

Čas:

Klicna številka:

Republika Balgariya / Republika Bolgarija

BG / BGR

Sofija

111.002

6,9

Bolgarski

Pravoslavna 59,4 %, muslimanska 7,8 %

8.737 EUR (2020)

Bolgarski lev (BGN)

Slovenija +1

+ 359



 

Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Sofija 1.292.000
Plovdiv 716.000
Varna 462.000
Burgas 424.000
Stara Zagora 371.000
Blagoevgrad 341.000
Pleven 312.000

 

Politični sistem

Pravni sistem:

Temelji na ustavi iz julija 1991

Zakonodajna oblast:

Enodomni Državni zbor ima 240 članov, ki so izvoljeni po proporcionalnem sistemu. 

Volitve:

Zadnje volitve so bile novembra 2016 (predsedniške) in julija 2021 (parlamentarne). Naslednje predčasne parlamentarne volitve bodo 14. novembra 2021.

Vodstvo države:

Rumen Radev, izvoljen za predsednika 13. novembra 2016, je uradno prisegel 19. januarja 2017.

Izvršilna oblast:

Na predčasnih volitvah, ki so potekale 11. julija 2021, je zmagala stranka ITN, ki je osvojila 24,08 % glasov in prejela 65 poslanskih mest. Na 2. mestu je stranka GERB, s 23,51 % in 53 sedeži, na 3. mestu pa bolgarska socialnističma stranka BSP, ki je zbrala 13,39 % glasov, kar pomeni 36 sedežev. Ker te 3 stranke niso uspele sestaviti koalicije, bo imela Bolgarija 14. novembra že 3. tretje parlamentarne volitve v letu 2021.

Premier: Bojko Borissov (od 17. maja 2017)

 

Bolgarija je članica številnih mednarodnih organizacij, med drugim WTO (World Trade Organization), IMF (International Monetary Fund), WB (World Bank), IBRD (International Bank for Reconstruction and Development) in EU (European Union).


Vir: EIU; Factiva, september 2021.

 

Gospodarska politika vlade

EIU napoveduje, da se bo kljub izbruhu korona virusa v letu 2020, v prihodnjih štirih letih nadaljeval trend stalnih institucionalnih in strukturnih reform, saj bo Bolgarija nadaljevala z evropsko integracijo. Konflikti med političnimi strankami bodo glavna ovira pri napredku reform, predvsem zaradi zaostrenih osebnih odnosov med vodji strank in različnega odnosa do EU znotraj vladajoče desne koalicije.

Po gospodarskem zlomu v letih 1996–1997 je bil uveden valutni odbor, ki ga podpira MDS. Ta bo predvidoma ostal v veljavi, dokler Bolgarija ne sprejme evra. Valutni odbor omejuje denarno politiko, zato bo fiskalna politika ostala ključna za makroekonomsko stabilnost. Bolgarija potrebuje nadaljnjo reformo sodstva in okrepljena prizadevanja za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Država se sooča z upadanjem delovno sposobnega prebivalstva in naraščajočim pomanjkanjem delovne sile, kar bo treba odpraviti z nadgradnjo izobraževalnega sistema in aktivnimi politikami trga dela.


Vir: EIU; Factiva, februar 2021.


 

Poglejte si tudi:

Pregled gospodarskih gibanj

Gospodarske panoge