Bolgarija 
Predstavitev gospodarstva Bolgarije
Predstavitev države
| Uradni naziv | Republika Balgariya/ Republika Bolgarija |
| Mednarodna oznaka | BG/BGR |
| Glavno mesto | Sofija |
| Velikost (km2) | 111.002 |
| Prebivalci (mio) | 6,9 |
| Uradni jezik | Bolgarski. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Pravoslavni (59,4 %), muslimani (7,8 %) |
| Denarna enota | Bolgarski lev (BGN) |
| Čas | GMT +2, (1 uro pred Slovenijo). Poslovni čas |
| Klicna številka | +359 |
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Sofija | 1.153.000 |
| Plovdiv | 340.000 |
| Varna | 313.000 |
| Burgas | 196.000 |
| Ruse | 156.000 |
| Stara Zagora | 143.000 |
| Pleven | 119.000 |
| Silven | 96.000 |
Politični sistem
|
Pravni sistem: |
Temelji na ustavi iz julija 1991 |
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomni Državni zbor ima 240 članov, ki so izvoljeni po proporcionalnem sistemu. |
|
Volitve: |
Zadnje predčasne parlamentarne volitve so potekale 14. novembra 2021, zadnje predsedniške volitve pa 14. in 21. novembra 2021. |
|
Vodstvo države: |
Rumen Radev, izvoljen za predsednika 13. novembra 2016, je uradno prisegel 22. januarja 2017. Na zadnjih predsedniških volitvah, ki so potekale novembra 2021, je v 2. krogu ponovno zmagal s 65,8 % glasov. |
|
Izvršilna oblast: |
Na zadnjih predčasnih volitvah, ki so potekale 14. novembra 2021, je zmagala nova, sredinska protikorupcijska stranka Nadaljujmo spremembo, ki je dobila 25,67 % glasov, medtem ko je konzervativna stranka Gerb dobila 22,74 %. |
Bolgarija je članica številnih mednarodnih organizacij, med drugim WTO (World Trade Organization), IMF (International Monetary Fund), WB (World Bank), IBRD (International Bank for Reconstruction and Development) in EU (European Union).
Vir: EIU; Factiva, februar 2022.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019
| 2023* | 2022* | 2021 | 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 6,8 | 6,8 | 6,9 | 6,9 | 7,0 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | 64 | 64 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 71,3 | 66,6 | 65,4 | 61,3 | 61,5 |
| BDP per capita (v EUR): | 10.408 | 9.732 | 9.487 | 8.833 | 8.804 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 176,1 | 166,5 | 154,0 | 0,1 | 153,9 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 25.729 | 24.326 | 22.339 | 21.579 | 22.018 |
| Rast BDP (v %): | 3,2 | 3,8 | 3,4 | -4,1 | 4,1 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 4,8 | 5,6 | 6,0 | 7,4 | 5,6 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 2,7 | 4,1 | 3,3 | 1,7 | 3,1 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -40,5 | -37,5 | -35,4 | -29,2 | -32,1 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 37,7 | 35,3 | 33,5 | 27,3 | 29,1 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 4,7 | 4,8 | 10,1 | -12,0 | 4,0 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 5,7 | 5,9 | 10,3 | -5,4 | 5,2 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 1,8 | 1,7 | 1,7 | 2,4 | 2,0 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 60,2+ | 286,1 | 247,5 | 261,8 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 31,0+ | 175,7 | 145,5 | 166,6 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 36 | 36 | 36 | 37 |
| Razred tveganja (op): | / | B | B | B | B |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | 61 | 59 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2022 (posodobljeno maj 2022).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
Povprečna in minimalna bruto plača
Minimalna bruto mesečna plača v Bolgariji je v Q1 2022 znašala 332,34 EUR.
Povprečna bruto mesečna plača v Bolgariji se je v Q4 2021 povečala na 1.612 BGN, kar je približno 824,21 EUR. Najvišjo bruto mesečno povprečno plačo, 3.856 BGN (1.969,35 EUR), so imeli zaposleni v IKT sektorju, ter v sektorju energetike (2.383 BGN ali 1.218,42 EUR). Najnižjo bruto mesečno plačo pa so v tem obdobju zabeležili v sektorju storitev nastanitev in prehrane in sicer 935 BGN ali 478,06 EUR.
Vrednosti BGN so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2021 | 2022* | 2023* | 2024* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 6,9 | 4,0 | 3,8 | 3,6 |
| Rast javne potrošnje | 4,6 | 2,8 | 2,6 | 2,2 |
| Rast investicij | -1,5 | 5,7 | 6,2 | 5,0 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
V letu 2020 je znašal izvoz blaga 27 mlrd EUR, uvoz pa 28,5 mlrd EUR. Primanjkljaj v blagovni menjavi je v letu 2020 znašal -1,5 mlrd EUR. V letu 2020 je Bolgarija največ uvažala strojno, električno in elektronsko opremo, mineralna goriva, vozila ter rude. Največ so uvozili iz Nemčije (12,1 % od celotnega uvoza), Romunije, Italije, Turčije in Rusije. V izvozu je imela največji delež električna in elektronska oprema, sledijo baker, strojna oprema, mineralna goriva ter žita. Vodilni izvozni trg v letu 2020 je bila Nemčija (16,1 % od celotnega izvoza). Sledijo Romunija, Italija, Grčija in Turčija.
Bolgarija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2018 - 2023 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2020 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2020 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Stroji, jedrski reaktorji | 10,8 | Električna in elektronska oprema | 11,0 |
| Električna in elektronska oprema | 10,7 | Baker in bakreni izdelki | 8,8 |
| Mineralna goriva, olja | 8,3 | Stroji, jedrski reaktorji | 8,4 |
| Vozila | 6,2 | Mineralna goriva, olja | 4,5 |
| Rude, žlindre in pepeli | 6,1 | Žita | 4,2 |
| Vodilni uvozni trgi 2020 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2020 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Nemčija | 12,1 | Nemčija | 16,1 |
| Romunija | 7,3 | Romunija | 9,1 |
| Italija | 7,1 | Italija | 6,9 |
| Turčija | 7,0 | Grčija | 6,7 |
| Rusija | 6,2 | Turčija | 6,4 |
| Slovenija (26. mesto) | 0,8 | Slovenija (24. mesto) | 0,7 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2021.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Bolgariji so v letu 2018 znašale 41,8 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 4,2 %. Celotne izhodne TNI Bolgarije so v letu 2018 znašale 2,3 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 13,5 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Bolgariji 2019 - 2022 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2021.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 57,3 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Nemčija, sledita pa ji ZDA in Italija. Največ investicij je na področju obnovljivih virov energije in nepremičnin.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Nemčija | 6.982,1 |
| ZDA | 6.571,7 |
| Italija | 4.330,5 |
| Španija | 3.440,1 |
| Avstrija | 3.322,8 |
| Druge države | 32.624,9 |
| Skupaj | 57.272,1 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Obnovljivi viri energije | 12.833,5 |
| Nepremičnine | 11.970,4 |
| Hrana in pijače | 2.446,3 |
| Kovine | 2.117,7 |
| Transport | 1.746,0 |
| Drugi sektorji | 26.158,3 |
| Skupaj | 57.272,1 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020
| Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Lukoil | 1.234,3 |
| CEZ | 1.034,6 |
| Dundee Precious Metals | 482,4 |
| ICS International Consulting | 341,3 |
| Hewlett-Packard (HP) | 219,6 |
| Groupama | 148,3 |
| Palfinger | 82,9 |
Vir: FDI Intelligence, september 2020.
Poglejte si tudi:
Poslovno sodelovanje s Slovenijo
