Bolgarija

Predstavitev gospodarstva Bolgarije

Predstavitev države

Uradni naziv:

Mednarodna oznaka:

Glavno mesto:

Velikost (km2):

Prebivalci (mio):

Uradni jezik:

Vera:

BDP na prebivalca:

Denarna enota:

Čas:

Klicna številka:

Republika Balgariya / Republika Bolgarija

BG / BGR

Sofija

111.002

6,9

Bolgarski

Pravoslavna 59,4 %, muslimanska 7,8 %

8.679 EUR (2019)

Bolgarski lev (BGN)

Slovenija +1

+ 359



 

Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Sofija 1.292.000
Plovdiv 716.000
Varna 462.000
Burgas 424.000
Stara Zagora 371.000
Blagoevgrad 341.000
Pleven 312.000

 

Politični sistem

Pravni sistem:

Temelji na ustavi iz julija 1991

Zakonodajna oblast:

Enodomni Državni zbor ima 240 članov, ki so izvoljeni po proporcionalnem sistemu. Po volitvah maja 2013 je največja parlamentarna stranka Državljani za evropski razvoj Bolgarije (CEDB), vložila pritožbo zoper rezultate volitev, obtožujoč svoje nasprotnike kršitve prepovedi volilne kampanje na predvečer volitev.

Volitve:

Zadnje volitve so bile novembra 2016 (predsedniške) in 26. marca 2017 (parlamentarne). Naslednje predsedniške in parlamentarne volitve bodo leta 2021.

Vodstvo države:

Rumen Radev, izvoljen za predsednika 13. novembra 2016, je uradno prisegel 19. januarja 2017.

Izvršilna oblast:

Na predčasnih volitvah, ki so potekale 26. marca 2017, je zmagala konservativna stranka Gerb nekdanjega premierja Bojka Borissova, ki je dobila 32,6 % glasov. Drugo mesto so s 27,2 % dobili socialisti (BSP).

Premier: Bojko Borissov (od 17. maja 2017)

 

Bolgarija je članica številnih mednarodnih organizacij, med drugim WTO (World Trade Organization), IMF (International Monetary Fund), WB (World Bank), IBRD (International Bank for Reconstruction and Development) in EU (European Union).


Vir: EIU; Factiva, marec 2020.

 

Gospodarska politika vlade

Po gospodarskem zlomu leta 1996-1997 je bil ustanovljen s strani IMF podprt valutni odbor, ki bo deloval, dokler Bolgarija ne prevzame evra (kar je malo verjetno v predvidenem obdobju 2020-2024). Valutni odbor omejuje monetarno politiko, zato bo fiskalna politika ostala ključna za makroekonomsko stabilnost. Potrebne so nadaljnje reforme sodstva in okrepljena prizadevanja za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Bolgarija se sooča z upadanjem števila delovno sposobnega prebivalstva in naraščajočim pomanjkanjem delovne sile, kar bo morala vlada reševati z nadgradnjo izobraževalnega sistema in aktivno politiko trga dela.
 
EIU napoveduje, da se bo trend stalnih institucionalnih in strukturnih reform nadaljeval tudi v napovedanem obdobju 2020-2024, saj Bolgarija nadaljuje z evropskim povezovanjem. Glavna ovira napredka reform bodo konflikti med političnimi strankami. Medtem ko je desno sredinska stranka GERB zagovornik integracije v EU, ji stranka UP ni preveč naklonjena. Po napovedih bo bolgarska vlada v napovedanem obdobju osredotočena predvsem na izboljšanje učinkovitosti, znižanje davkov, povečanje kakovosti izobraževanja, razvoj infrastrukture in finančni nadzor.


Vir: EIU; Factiva, marec 2020.


 

Poglejte si tudi:

Pregled gospodarskih gibanj

Gospodarske panoge