Bolgarija 
Predstavitev gospodarstva Bolgarije
Predstavitev države
| Uradni naziv | Republika Balgariya/ Republika Bolgarija |
| Mednarodna oznaka | BG/BGR |
| Glavno mesto | Sofija |
| Velikost (km2) | 111.002 |
| Prebivalci (mio) | 6,9 |
| Uradni jezik | Bolgarski. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Pravoslavni (59,4 %), muslimani (7,8 %) |
| Denarna enota | Bolgarski lev (BGN) |
| Čas | GMT +2, (1 uro pred Slovenijo). Poslovni čas |
| Klicna številka | +359 |
Prebivalstvo Bolgarije
Bolgarija ima 6,9 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Sofija | 1.153.000 |
| Plovdiv | 340.000 |
| Varna | 313.000 |
| Burgas | 196.000 |
| Ruse | 156.000 |
| Stara Zagora | 143.000 |
| Pleven | 119.000 |
| Silven | 96.000 |
Politični sistem
|
Pravni sistem: |
Temelji na ustavi iz julija 1991 |
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomni Državni zbor ima 240 članov, ki so izvoljeni po proporcionalnem sistemu. |
|
Volitve: |
Zadnje predčasne parlamentarne volitve so potekale 2. oktobra 2022, zadnje predsedniške volitve pa 14. in 21. novembra 2021. |
|
Vodstvo države: |
Rumen Radev, izvoljen za predsednika 13. novembra 2016, je uradno prisegel 22. januarja 2017. Na zadnjih predsedniških volitvah, ki so potekale novembra 2021, je v 2. krogu ponovno zmagal s 65,8 % glasov. |
|
Izvršilna oblast: |
Na zadnjih parlamentarnih volitvah, ki so potekale 2.10.2022, je zmagala stranka GERB, ki jo vodi nekdanji premier Bojko Borisov. Ker mu do začetka leta 2023 ni uspelo sestaviti vlade, je predsednik Rumen Radev januarja zaupal oblikovanje vlade socialistični stranki, ki jo vodi Kornelija Ninova. Če ji ne bo uspelo, bo imela Bolgarija aprila že 5. predčasne parlamentarne volitve. Začasni premier: Gulub Donev (od 02.08.2021). |
Bolgarija je članica številnih mednarodnih organizacij, med drugim WTO (World Trade Organization), IMF (International Monetary Fund), WB (World Bank), IBRD (International Bank for Reconstruction and Development) in EU (European Union).
Vir: EIU; Factiva, januar 2023.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019
| 2023* | 2022* | 2021 | 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 6,8 | 6,8 | 6,9 | 6,9 | 7,0 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 64 | 64 | 65 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 77,3 | 66,6 | 67,9 | 61,3 | 61,5 |
| BDP per capita (v EUR): | 11.406 | 9.783 | 9.850 | 8.833 | 8.804 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 179,1 | 168,7 | 155,8 | 149.418,4 | 152,6 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 26.431 | 24.791 | 22.601 | 21.526 | 21.830 |
| Rast BDP (v %): | 2,5 | 2,4 | 4,0 | -4,0 | 3,6 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 3,7 | 5,1 | 5,7 | 7,4 | 5,6 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 7,1 | 14,1 | 3,3 | 1,7 | 3,1 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -50,9 | -46,1 | -37,6 | -29,2 | -32,1 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 46,5 | 41,3 | 34,3 | 27,3 | 29,1 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 3,7 | 5,5 | 9,8 | -12,0 | 4,0 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 4,2 | 6,0 | 12,2 | -5,4 | 5,2 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 2,1 | 3,4 | 1,8 | 3,2 | 2,0 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 310,7+ | 282,4 | 247,5 | 261,8 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 222,8+ | 175,7 | 145,5 | 166,6 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 37 | 36 | 36 | 37 |
| Razred tveganja (op): | / | B | B | B | B |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | 61 | 59 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-okt 2022 (posodobljeno jan 2023).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Vir: EIU; Factiva, september 2022.
Delo v Bolgariji
Državljani EU ne potrebujejo posebnega delovnega dovoljenja za delo v Bolgariji. Tujci, ki niso državljani ene od držav EU ali Švice, pa so v večini primerov dolžni pridobiti delovno dovoljenje v Bolgariji.
Bolgarska podjetja so zainteresirana za storitve tujih delavcev, ki imajo posebna znanja, ki jih lokalni strokovnjaki nimajo.
Najboljši način iskanja zaposlitve v Bolgariji je uporaba osebnih zvez in poznanstev. Po statističnih podatkih več kot polovica delovnih mest na bolgarskem trgu dela ni razpisana.
Povprečna in minimalna bruto plača
Minimalna bruto mesečna plača v Bolgariji, ki je najrevnejša država EU, se je 1. januarja 2023 zvišala na 398 EUR, kar je 9,6 % več kot doslej.
Po podatkih bolgarskega statističnega urada, se je bolgarska povprečna bruto mesečna plača v Q3 2022 povečala za 14,7 % na letni ravni in dosegla 1.743 BGN ali 891,19 EUR.
Najvišjo povprečno plačo, 4.191 BGN (2.142,85 EUR) so v Q3 2022 zabeležili v IKT sektorju, sledi pa ji energetika z 2.554 BGN (1.305,85 EUR).
Najnižjo bruto plačo so imeli v dejavnosti gostinstva in turizma, in sicer 1.069 BGN (546,57 EUR ).
Vrednosti BGN so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2022.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2021 | 2022* | 2023* | 2024* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 6,9 | 4,0 | 3,8 | 3,6 |
| Rast javne potrošnje | 4,6 | 2,8 | 2,6 | 2,2 |
| Rast investicij | -1,5 | 5,7 | 6,2 | 5,0 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Bolgarija je v letu 2021 izvozila za 33,5 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 35,4 mlrd EUR.
- Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -1,9 mlrd EUR.
- V letu 2021 je Bolgarija največ izvažala električno in elektronsko opremo, baker, strojno opremo, nafto in plin ter žita.
- Največ so v letu 2021 izvozili v Nemčijo (15,0 % od celotnega izvoza), sledijo Romunija, Italija, Grčija in Turčija.
- Bolgarija je v letu 2021 največ uvažala nafto in plin, električno in elektronsko opremo, strojno opremo, vozila ter rude.
- Največ so v letu 2021 uvozili iz Nemčije (12,3 % od celotnega uvoza), sledijo Turčija, Romunija, Rusija in Italija.
Bolgarija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2019 - 2024 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2021 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2021 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 11,2 | Električna in elektronska oprema | 10,6 |
| Električna in elektronska oprema | 11,0 | Baker in bakreni izdelki | 9,0 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 9,8 | Stroji, jedrski reaktorji | 8,1 |
| Vozila | 6,4 | Mineralna goriva, olja | 5,6 |
| Rude, žlindre in pepeli | 5,3 | Žita | 4,9 |
| Vodilni uvozni trgi 2021 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2021 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Nemčija | 12,3 | Nemčija | 15,0 |
| Turčija | 7,7 | Romunija | 10,2 |
| Romunija | 7,6 | Italija | 7,6 |
| Rusija | 7,6 | Grčija | 6,6 |
| Italija | 6,6 | Turčija | 6,2 |
| Slovenija (23. mesto) | 0,7 | Slovenija (28. mesto) | 0,6 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2022.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Bolgariji so v letu 2020 znašale 51,9 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2016 je znašala 9,4 %.
- Celotne izhodne TNI Bolgarije so v letu 2020 znašale 2,8 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2016 pa je znašala 10,9 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Bolgariji 2020 - 2023 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2022.
Poglejte si tudi:
- Gospodarske panoge
- Poslovno sodelovanje s Slovenijo
- Poslovanje
- Dajatve
- Oblike družb
- Poslovni obisk
- Poslovne priložnosti
- Časopisi
