Bolgarija 
Predstavitev gospodarstva Bolgarije
| Predstavitev gospodarstva Bolgarije |
|---|
Predstavitev države
| Uradni naziv | Republika Balgariya/ Republika Bolgarija |
| Mednarodna oznaka | BG/BGR |
| Glavno mesto | Sofija |
| Velikost (km2) | 111.002 |
| Prebivalci (mio) | 6,4 |
| Uradni jezik | Bolgarski. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Pravoslavni (64,7 %), muslimani (9,8 %) |
| Denarna enota | Bolgarski lev (BGN) |
| Čas | GMT +2, (1 uro pred Slovenijo). Poslovni čas |
| Klicna številka | +359 |
Prebivalstvo Bolgarije
Bolgarija ima 6,4 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Sofija | 1.153.000 |
| Plovdiv | 340.000 |
| Varna | 313.000 |
| Burgas | 196.000 |
| Ruse | 156.000 |
| Stara Zagora | 143.000 |
| Pleven | 119.000 |
| Silven | 96.000 |
Politični sistem
|
Pravni sistem: |
Temelji na ustavi iz julija 1991 |
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomni Državni zbor ima 240 članov, ki so izvoljeni po proporcionalnem sistemu. |
|
Volitve: |
Zadnje predčasne parlamentarne volitve so v Bolgariji potekale 27. oktobra 2024, potem ko so bili vsi trije poskusi oblikovanja vlade po zadnjih volitvah junija 2024 neuspešni. To so bile 6. predčasne volitve v državi od leta 2021. S 26,3 % je zmagala stranka GERB, ki jo vodi Boyko Borissov. Novo koalicijsko vlado sestavljajo GERB-UDF, Bolgarska socialistična stranka (BSP)-Združena levica in populistična formacija There Is Take People (TISP), podpira pa jo stranka Demokracija, pravice in svoboščine (DRF). Vlado vodi premier Rosen Željazkov/Zhelyazkov iz GERB-UDF. |
|
Vodstvo države: |
Rumen Radev, izvoljen za predsednika 13. novembra 2016, je uradno prisegel 22. januarja 2017. Na zadnjih predsedniških volitvah, ki so potekale novembra 2021, je v 2. krogu ponovno zmagal s 65,8 % glasov. Naslednje predsedniške volitve bodo jeseni 2026. |
|
Izvršilna oblast: |
Predsednik vlade: Rosen Željazkov (od. 16.1. 2025) |
Bolgarija je članica številnih mednarodnih organizacij, med drugim WTO (World Trade Organization), IMF (International Monetary Fund), WB (World Bank), IBRD (International Bank for Reconstruction and Development) in EU (European Union). S 1.1.2025 je postala tudi polnopravna članica schengemskega območja.
Vir: EIU; Factiva, februar 2025.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Ekonomski kazalniki za obdobje 2026-2022
| 2026* | 2025* | 2024 | 2023 | 2022 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 6,4 | 6,4 | 6,4 | 6,5 | 6,5 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | / | 64 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 116,1 | 107,0 | 100,1 | 93,9 | 85,7 |
| BDP per capita (v EUR): | 18.228 | 16.713 | 15.567 | 14.538 | 13.200 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 266,5 | 253,6 | 242,3 | 230,1 | 217,7 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 41.833 | 39.634 | 37.694 | 35.615 | 33.552 |
| Rast BDP (v %): | 2,7 | 2,4 | 2,4 | 2,0 | 4,2 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 4,4 | 4,7 | 4,9 | 5,1 | 4,9 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 3,0 | 2,6 | 2,7 | 9,5 | 15,3 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -54,2 | -50,8 | -48,1 | -47,0 | -52,2 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 49,3 | 46,1 | 43,6 | 43,4 | 47,2 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 3,4 | 2,8 | 2,5 | -1,9 | 11,5 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 3,6 | 3,3 | 3,5 | -6,3 | 15,0 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 4,1 | 4,1 | 3,9 | 4,1 | 3,1 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 54,5+ | 376,7 | 396,7 | 373,9 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 30,1+ | 202,9 | 269,1 | 266,6 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | / | 35 | 36 | 37 |
| Razred tveganja (op): | / | / | B | B | B |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | / | / |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2025 (posodobljeno april 2025).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2024.
Vir: EIU; Factiva, marec 2025.
Socialni in okoljski kazalniki Bolgarije
Če vas zanima stanje Bolgarije na socialnem, okoljskem in gospodarskem področju, si na tej povezavi oglejte vrsto sestavljenih kazalnikov Evropske komisije, ki so strukturirani glede na 17 ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov in treh prednostnih področij politik Evropske komisije.
Delo v Bolgariji
Državljani EU ne potrebujejo posebnega delovnega dovoljenja za delo v Bolgariji. Tujci, ki niso državljani ene od držav EU ali Švice, pa so v večini primerov dolžni pridobiti delovno dovoljenje v Bolgariji.
Za pridobitev delovnega vizuma v Bolgariji mora delodajalec predložiti ustrezno dokumentacijo in v nekaterih primerih dokazati, da ni bilo mogoče najti primernega bolgarskega kandidata za delovno mesto. Po odobritvi delovnega vizuma lahko tujec vstopi v državo in začne z delom.
Bolgarska podjetja so zainteresirana za storitve tujih delavcev, ki imajo posebna znanja, ki jih lokalni strokovnjaki nimajo.
Najboljši način iskanja zaposlitve v Bolgariji je uporaba osebnih zvez in poznanstev. Po statističnih podatkih več kot polovica delovnih mest na bolgarskem trgu dela ni razpisana.
Povprečna in minimalna bruto plača
S 1. januarjem 2025 se je minimalna plača v Bolgariji povišala z 933 BGN (477,04 EUR) na 1.077 BGN (550,67 EUR).
Minimalna urna postavka je določena na 6,49 BGN (3,32 EUR) za standardni 8- urni delovni dan in 5- dnevni delovni teden.
Po podatkih nacionalnega statističnega urada je povprečna bruto mesečna plača septembra 2024 znašala 2306 BGN (1.179,06 EUR).
Vrednosti BGN so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2024.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2024 | 2025* | 2026* | 2027* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 3,6 | 2,8 | 2,9 | 3,2 |
| Rast javne potrošnje | 2,0 | 2,0 | 2,4 | 2,5 |
| Rast investicij | 4,4 | 3,0 | 3,0 | 2,8 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2025.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Bolgarija je v letu 2023 izvozila za 42,6 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 46,1 mlrd EUR.
- Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -3,5 mlrd EUR.
- V letu 2023 je Bolgarija največ izvažala električno in elektronsko opremo, strojno opremo, nafto in plin, baker ter žita.
- Največ so v letu 2023 izvozili v Nemčijo (13,6 % od celotnega izvoza), sledijo Romunija, Italija, Turčija in Grčija.
- Bolgarija je v letu 2023 največ uvažala električno in elektronsko opremo, nafto in plin, strojno opremo, vozila ter plastiko.
- Največ so v letu 2023 uvozili iz Nemčije (12,4 % od celotnega uvoza), sledijo Turčija, Romunija, Italija in Rusija.
Bolgarija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2021 - 2026 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2023 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2023 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Električna in elektronska oprema | 12,1 | Električna in elektronska oprema | 11,2 |
| Mineralna goriva, olja | 11,2 | Stroji, jedrski reaktorji | 8,1 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 9,9 | Mineralna goriva, olja | 7,9 |
| Vozila | 7,8 | Baker in bakreni izdelki | 7,7 |
| Plastika in plastični izdelki | 4,2 | Žita | 4,8 |
| Vodilni uvozni trgi 2023 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2023 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Nemčija | 12,4 | Nemčija | 13,6 |
| Turčija | 8,2 | Romunija | 9,2 |
| Romunija | 6,8 | Italija | 7,2 |
| Italija | 6,7 | Turčija | 5,8 |
| Rusija | 6,5 | Grčija | 5,5 |
| Slovenija (21. mesto) | 0,9 | Slovenija (28. mesto) | 0,5 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2024.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Bolgariji so v letu 2022 znašale 54,6 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2018 je znašala 3,4 %.
- Celotne izhodne TNI Bolgarije so v letu 2022 znašale 3,3 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2018 pa je znašala 7,7 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Bolgariji 2022 - 2025 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Največji vlagatelji v Bolgarijo
| Države vlagateljice | mio EUR |
|---|---|
| Nizozemska | 7.638 |
| Avstrija | 4.948 |
| Nemčija | 3.817 |
| Švica | 3.173 |
| Italija | 2.934 |
| Grčija | 2.771 |
| Združeno kraljestvo | 2.669 |
| Ciper | 2.650 |
| Rusija | 2.566 |
| Luksemburg | 2.467 |
| Podjetje | Država |
|---|---|
| Unicredit Spa | Italija |
| América Móvil, S.A.B. De C.V. | Mehika |
| Ideal Standard International Topco Sca | Luksemburg |
| National Bank Of Greece S.A. | Grčija |
| Metro Ag | Nemčija |
| Sensata Technologies Holding N.V. | Nizozemska |
| Liebherr-International S.A. | Švica |
| Ibm International C.V. | Nizozemska |
Vir: Factiva; ITC, september 2024.
Poglejte si tudi:
- Gospodarske panoge
- Poslovno sodelovanje s Slovenijo
- Poslovanje
- Dajatve
- Oblike družb
- Poslovni obisk
- Poslovne priložnosti
- Časopisi
Socialni in okoljski kazalniki Albanije
Če vas zanima stanje Albanije na socialnem, okoljskem in gospodarskem področju, si na tej povezavi oglejte vrsto sestavljenih kazalnikov Evropske komisije, ki so strukturirani glede na 17 ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov in treh prednostnih področij politik Evropske komisije.
