Bolgarija

Preučite predstavitve gospodarskih panog po področjih:

Področje

Gospodarstvo ter možnost vstopa na bolgarski trg

Vpogled v trg 

Bolgarija je odprto, tržno gospodarstvo z višjim srednjim dohodkom. Je članica EU, ima močan fiskalni okvir, stabilen valutni odbor, prosto trgovino in neomejene finančne tokove, zato je privlačna destinacija za tuje vlagatelje.

Storitveni sektor je v letu 2023 ustvaril 68 % BDP. Turizem je eden najhitreje rastočih segmentov.
 
Gospodarska rast Bolgarije je v letu 2023 dosegla 2 %. EIU napoveduje, da bo v obdobju 2024–2028 ostala močnejša od povprečja EU. V letu 2024 bo gospodarska rast podprta z dezinflacijskimi trendi, ki bodo povečali razpoložljive dohodke in izboljšali razpoloženje vlagateljev. Tveganja za dolgoročno rast vključujejo pomanjkljivosti v infrastrukturi in institucionalnem okolju, ter upad prebivalstva.

Blagovna menjava med Slovenijo in Bolgarijo je v letu 2023 dosegla 663,6 mio EUR, s čemer se je Bolgarija uvrstila na 25. mesto najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije v blagovni menjavi.

Industrijski sektor

Industrijski sektor v Bolgariji predstavlja 26 % BDP in zaposluje nekaj manj kot 1/3 delovne sile. 

Največji industrijski segmenti so metalurgija, kemična industrija ter proizvodnja gradbenih strojev. Najbolj dinamični segmenti pa so tekstilna, farmacevtska, kozmetična industrija ter IKT.

Glavne mineralne surovine Bolgarije so boksit, baker, svinec, cink, premog, lignit (rjavi premog) in železova ruda.

V letu 2023 je industrijski sektor zrasel za 9,8 %. V letu 2024 naj bi po napovedih EIU zrasel za 1,9 %, v letih 2025 in 2026 pa za 3,1 % in 3,5 %.
 

Tržni izzivi

Čeprav se poslovno okolje Bolgarije izboljšuje, bo v obdobju 2024-2028 država zaradi tveganja politične nestabilnosti in sorazmerno nerazvite infrastrukture, manj privlačna destinacija kot druge vzhodnoevropske sosede.
 
Bolgarski trg je majhen celo po vzhodnoevropskih standardih.
 
Bolgarija je tudi ena najrevnejših držav v Evropi. BDP na prebivalca je v letu 2023 znašal 14.233 EUR, in je med najnižjimi v EU, saj dosega le 63 % EU povprečja.

Med največje izzive, s katerimi se soočajo tuja podjetja na bolgarskem trgu, sodijo:
 

• regulativna in zakonodajna nepredvidljivost
• neučinkovita birokracija in počasen sodni sistem
• korupcija in vpliv zakoreninjenih interesov v nekaterih sektorjih gospodarstva
• dolg in težaven postopek pridobivanja gradbenih dovoljenj
• zapleteni in pogosto nepregledni razpisni postopki
• staranje prebivalstva in nizka kupna moč
• vojna v Ukrajini.

Priložnosti na trgu 

Kljub številnim izzivom je Bolgarija še vedno zanimiv in privlačen trg, predvsem zaradi številnih ugodnih dejavnikov vstopa na trg, kot so: 
 

• najnižje stopnje plač v EU
• strateška geografska lega
• poenostavljen postopek registracije za nova podjetja
• nizki davki od dohodkov pravnih oseb
• spodbude za naložbe v določene sektorje, kot so IT, raziskave in razvoj ter proizvodnja.

Vstop na trg

• 1. korak: temeljita tržna analiza
• 2. korak: dober finančni in prodajni načrt
• 3. korak: skladnost s predpisi in pravno ureditvijo
• 4. korak: Iskanje ustreznih lokalnih partnerjev in dobaviteljev, ter preverjanje njihove bonitete

Gospodarske panoge Bolgarije – Farmacevtski trg 

Vpogled v trg

 
Trg zdravil v Bolgariji vztrajno raste in je tudi eden najbolj konsolidiranih med maloprodajnimi pod-sektorji v Bolgariji.
 
Staranje prebivalstva zagotavlja lekarniškim dejavnostim vse več zvestih strank in stabilno povpraševanje. 

Spletna prodaja OTC in prehranskih izdelkov je v porastu in beleži približno 20 % letno rast, s tem pa tudi rast spletnih lekarn in specializiranih trgovin.

Analitiki Fitch Solutions napovedujejo, da se bo prodaja farmacevtskih izdelkov na bolgarskem trgu povečala s 5,3 mlrd BGN (2,7 mlrd EUR) leta 2023 na 7 mlrd BGN ( 3,57 mlrd EUR) leta 2028.
 
 
Bolgarski farmacevtski trg se sooča z izzivi pri preskrbi z zdravili, kar je v veliki meri posledica pomanjkanja v proizvodnem in logističnem delu.
 
Bolgarija je edina država v EU, kjer ni možnosti generične zamenjave zdravil.
 
Velik izziv predstavlja tudi vertikalna integracija v dobavni verigi zdravil, kar pomeni, da so lastniki lekarniških verig, skladišč in celo proizvajalci isti, kar predstavlja velike možnosti monopola.
 
Bolgarsko Ministrstvo za zdravje je z nedavnimi spremembami zakona o zdravilih v humani medicini, lekarnam omogočilo postavitev prodajnih avtomatov na območjih, kjer lekarn ni, zlasti v manjših mestih in vaseh.
 
Namen tega inovativnega pristopa je reševanje omejenega dostopa do zdravil izven delovnega časa lekarn in v regijah, kjer lekarn ni, ter reševanje kritične potrebe skupnosti z nezadostno medicinsko infrastrukturo. 
 
Uvedba prodajnih avtomatov za zdravila brez recepta je usklajena s širšo bolgarsko strategijo zdravstvenega varstva, ki si prizadeva za izboljšanje učinkovitosti in dosega zdravstvenega sistema.
 
Glede na politično prizadevanje za popoln dostop do schengenskega območja in sprejetje evra, lahko takšne inovacije v zdravstvu povečajo privlačnost Bolgarije kot naložbene destinacije, ter podprejo vzpon farmacevtskega trga.
 

Konkurenti na trgu

Trenutno v Bolgariji deluje 4.197 registriranih lekarn.
 
Po podatkih Bolgarske farmacevtske zveze je število lekarn v Bolgariji skoraj 2 krat večje od evropskega povprečja. Bolgarija ima 4,13 lekarne na 10.000 prebivalcev, medtem ko je povprečje EU 3,23 lekarne na 10.000 prebivalcev.
 
Zaradi velikega števila lekarn v Bolgariji nimajo zadostne delovne sile za pravilno delovanje lekarn. V povprečju v Evropi v lekarni delajo 3 farmacevti, v Bolgariji pa 2, ali v nekaterih primerih le 1.

V državi je le 60 lekarn, ki so odprte 24 ur na dan in vse dni v tednu, od tega 27 za zdravila s povračilom stroškov storitve. Prav tako razpoložljive lekarne niso enakomerno porazdeljene po državi.

Največje lekarne v Bolgariji

Podjetje	Prihodki v mio EUR (2023)
Apteki Remedium Eood	21,83
Galen Pharmacies Eood	16,03
Varnapharma - M Ood	14,52
Sopharmacy 14 Ltd Eood	14,32
Galen 2011 Eood	11,74
Dobrichpharma Eood	10,21
Sopharmacy 52 Eood	9,91

Največje bolgarske trgovinske partnerice v farmacevtski industriji 

 
Največ farmacevtskih izdelkov je Bolgarija leta 2023 uvozila iz Nemčije (21,4 %), Madžarske, Švice, Nizozemske in Slovenije (7,8 %).
 
Slovenija je v Bolgarijo leta 2023 izvozila za 151,15 mio EUR farmacevtskih izdelkov, kar je predstavljalo 38 % celotnega izvoza Slovenije v Bolgarijo.
 

Vrednost blagovne menjave farmacevtskih izdelkov (Slovenija-Bolgarija; v 1.000 EUR)

Ostale perspektivne panoge na trgu

IKT 

Največjo rast dosegajo: 
 

• tehnologije v oblaku
• veliki podatki
• internet stvari
• družbeni mediji

 
Nastajajoči segmenti vključujejo: 
 

• kibernetsko varnost
• e-zdravje
• e-izobraževanje
• e-pravosodje
• pametni prevoz
• tehnologije pametnih mest

 
Priložnosti za tuja podjetja so tudi na področjih:
 

• potrošniške elektronike
• izobraževalne programske opreme
• programske opreme za sektor finančnih storitev
• analitične programske opreme
• rešitev za kibernetsko varnost

 E- trgovina

 
Glede na podatke bolgarskega združenja za e-trgovino BEA, je spletna prodaja v Bolgariji leta 2023 dosegla skoraj 1,95 mlrd EUR, kar je 19 % več kot leto prej. Leta 2023 je delež e-trgovine v bolgarskem BDP znašal 2,11 %, leta 2022 pa 1,92 %.

Več kot 53 % spletnih uporabnikov v Bolgariji že nakupuje prek spleta in po napovedih BEA bo ta odstotek v prihodnjih letih še naraščal. Povprečna spletna letna potrošniška košarica je lani v Bolgariji znašala 680 EUR.

Bolgari na spletu največ kupujejo oblačila, obutev in modne dodatke. Ta kategorija je v letu 2023 predstavljali 81,3 % vseh spletnih nakupov. 
 
Po projekcijah BEA naj bi bolgarska e-trgovina tudi v naslednjih 3 do 5 letih dosegala visoko rast.
 

Okoljske tehnologije 

Perspektivni segmenti na področju varovanja okolja so:
 

• industrijske, kmetijske in komunalne naprave za čiščenje odpadnih voda
• gradnja odlagališč trdnih odpadkov
• oprema za zbiranje in sortiranje odpadkov
• tehnologije in zmogljivosti za recikliranje
• kompostiranje bioloških odpadkov
• tehnologije ravnanja z nevarnimi odpadki
• tehnologije za nadzor onesnaževanja zraka
• tehnologije za čiščenje pitne/odpadne vode
• oprema za odkrivanje izgub vode. 

 

Živilska industrija

Bolgarska živilska industrija je bila v zadnjih letih deležna številnih tujih investicij, zlasti v sektorju mleka, slaščic, ter kruha in pekovskih izdelkov. Te investicije povečujejo domače proizvodne zmogljivosti in podpirajo tako domačo potrošnjo kot naraščajoči izvozni sektor.

Živilsko predelovalna industrija se hitro razvija in predstavlja približno 1/5 celotne industrijske proizvodnje v Bolgariji. V industriji deluje približno 6.000 podjetij, ki zaposlujejo skupno 100.000 delavcev. 

Vodilni sektorji v bolgarski živilski industriji so pekarstvo in slaščice, proizvodnja in predelava mleka, mesni izdelki, perutnina in jajca, sladkarije in čokoladni izdelki ter predelava sadja in zelenjave.
 
Analitiki Fitch Solutions napovedujejo, da so srednjeročni obeti za porabo hrane v Bolgariji pozitivni, saj naj bi se po napovedih poraba v obdobju 2023–2026 v povprečju povečala za 7,4 % na letni ravni, ter leta 2026 dosegla 21 mlrd BGN (10,73 mlrd EUR).

Najmočnejšo rast bo dosegal segment svežega in konzerviranega sadja, saj se bo medletno povečeval za povprečno 9,5 %.

Zdravstvena ozaveščenost spodbuja rast in razvoj sektorja hrane in pijače, podobno kot na razvitejših trgih.

Prehranska dopolnila in športna prehrana 

Prehranska dopolnila so eden od segmentov, ki v zadnjih letih dosega najvišje stopnje rasti.

Prehranska dopolnila so v zadnjih 5 letih vedno bolj priljubljena, kar je posledica dejstva, da veljajo za naravne, neškodljive in zdrave nadomestke za sintetična tradicionalna zdravila.

Najbolj priljubljena kategorija prehranskih dopolnil so probiotična dopolnila. Ta kategorija predstavlja 25 % delež celotne prodaje prehranskih dopolnil.

 
Medicinski turizem

V zadnjih letih je Bolgarija razvila mrežo zasebnih kozmetičnih kirurgij in zobozdravstvenih klinik, ki imajo zelo dostopne cene in vrhunske zdravstvene storitve.

Zdraviliški turizem v Bolgariji privablja številne evropske in svetovne obiskovalce, predvsem zaradi ugodnih cen in kakovosti zdravstvenih in kozmetičnih storitev. To je močna spodbuda za nadaljnji razvoj te specifične vrste turizma, vključno z neposrednimi tujimi naložbami.


Vrednosti BGN in USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2023.
 
Viri:

• Factiva
• EIU
• Fitch Solutions
• Statistični urad RS
• Bulgarian News Agency
• The International Trade Centre (ITC) 

 
 
Posodobljeno: maj 2024

 
Poglejte si tudi:
 

• Predstavitev države
• Poslovno sodelovanje s Slovenijo
• Poslovanje
• Dajatve
• Oblike družb
• Poslovni obisk
• Poslovne priložnosti
• Časopisi