Bolgarija

Gospodarske panoge Bolgarije

Priložnosti na trgu

 
Bolgarija je zanimiv in privlačen trg, predvsem zaradi številnih ugodnih dejavnikov vstopa na trg, kot so dobro izobražena, mlada in večjezična delovna sila, nizki stroški delavcev, poenostavljen postopek registracije in minimalni potrebni začetni kapital za nova podjetja, nizki davki od dohodkov pravnih oseb ter spodbude za investicije v določene sektorje, kot so IKT, raziskave in razvoj, proizvodnja itd.

Privlačni sektorji za izvoznike so predvsem:

IKT: Tehnologije v oblaku, »big data«, internet stvari in socialni mediji se razvijajo v vse večje tehnološke segmente. Nastajajoči pod-sektorji vključujejo kibernetsko varnost, e-zdravje, e-izobraževanje, avtomobilsko elektroniko, inteligentne prevoze in tehnologije pametnih mest.
Možnosti za izvoznike so tudi na področjih izobraževalne programske opreme, programske opreme za sektor finančnih storitev, analitične programske opreme in programske opreme za upravljanje proizvodnje, telekomunikacijske opreme in rešitev za kibernetsko varnost.

Okoljske tehnologije: Perspektivni segmenti na področju varovanja okolja so industrijske, kmetijske in komunalne naprave za čiščenje odpadnih voda, gradnja odlagališč trdnih odpadkov, oprema za zbiranje in sortiranje odpadkov, tehnologije in zmogljivosti za recikliranje, kompostiranje bioloških odpadkov, tehnologije ravnanja z nevarnimi odpadki, tehnologije za nadzor onesnaževanja zraka, tehnologije za čiščenje pitne/odpadne vode in oprema za odkrivanje izgub vode.

Zdravstvo: Nacionalna strategija reforme bolgarskega e-zdravstvenega sektorja spodbuja posodobitve na številnih področjih, vključno s tele medicino in uvedbo nacionalnega zdravstvenega portala. Trenutno poteka projekt nacionalnega zdravstvenega informacijskega sistema in je objavljenih več razpisov na naslednjih področjih: rešitve za upravljanje e-receptov, tele medicina & m-zdravje, programska oprema in storitve za avtomatizacijo lekarn, »big data« in rešitve v oblaku.

Farmacija: zelo perspektiven in hitro rastoč segment v Bolgariji so prehranska dopolnila in športna prehrana. Najbolj priljubljena kategorija prehranskih dopolnil so probiotični dodatki, saj ta kategorija predstavlja 25 % delež celotne prodaje prehranskih dopolnil.

Živilski izdelki: Tu je veliko povpraševanje po žganih pijačah, vinih, sokovih, ustekleničeni vodi, vnaprej pripravljenih živilih, morski hrani in prigrizkih.  
 


Gospodarstvo

Bolgarija je nekdanja komunistična država, ki je vstopila v EU leta 2007. Ima odprto gospodarstvo, ki je v preteklih letih izkazalo močno rast. Kljub temu je BDP na prebivalca najnižji med članicami EU in je v letu 2019 znašal 8.679 EUR.
Bolgarija se je iz tradicionalno kmetijske države razvila v industrijsko. Ima kvalificirano in poceni delovno silo. Država se sooča z mnogimi drugimi izzivi, vključno s problemom korupcije v javni upravi, šibkega pravosodnega sistema in širjenja organiziranega kriminala.


 

Struktura BDP

Kmetijski sektor je v letu 2019 predstavljal 4 % BDP in zaposloval 6,9 % delovne sile. Glavni kmetijski pridelki so sončnice, tobak in pšenica.

Storitveni sektor je od konca komunističnega sistema več kot podvojil svoj prispevek k gospodarstvu države. V letu 2019 je sektor ustvaril 70 % BDP in zaposloval 63,4 % delovne sile.
 
Vir: EIU; Factiva, junij 2020.

 

Industrijski sektor

Industrijski sektor v Bolgariji predstavlja 28 % BDP in zaposluje 29,7 % delovne sile. Največji industrijski segmenti so metalurgija, kemična industrija ter proizvodnja gradbenih strojev, ki skupaj po ocenah Svetovne banke prispevajo 14,7 % BDP. Najbolj dinamični segmenti pa so tekstilna, farmacevtska, kozmetična industrija ter IKT. Glavne mineralne surovine Bolgarije so boksit, baker, svinec, cink, premog, lignit (rjavi premog) in železova ruda.

V letu 2019 je industrijski sektor zrasel za 2,7 %. V letu 2020 naj bi industrijska proizvodnja upadla za -6 %, potem pa naj bi v letih 2021 in 2022 zopet dosegla rast in sicer v višini 5,8 % in 3,5 %.




Predstavljamo dve gospodarski panogi na bolgarskem trgu:

 

Živilska industrija


Bolgarska živilska industrija je bila v zadnjih letih deležna številnih tujih investicij, zlasti v sektorju mleka, slaščic in pekarn. Te investicije bodo pripomogle k povečanju domačih proizvodnih zmogljivosti in bodo podpirale tako domačo potrošnjo kot naraščajoči izvozni sektor.
 
Bolgarska živilska industrija je dokaj razdrobljena, koncentracija je opazna le v nekaj sektorjih. Živilsko predelovalna industrija se hitro razvija in predstavlja približno petino celotne industrijske proizvodnje v Bolgariji. V industriji deluje približno 6.000 podjetij, ki zaposlujejo skupno 100.000 delavcev. Čeprav so v industriji prisotna številna večnacionalna podjetja, večino trga še vedno predstavljajo mala in srednje velika lokalna podjetja. Konkurenčni pritisk skupaj z zahtevo po uskladitvi s proizvodnimi smernicami EU krepi konsolidacijo in številni manjši akterji so bili prisiljeni zapreti svoja podjetja. Vodilni sektorji v bolgarski živilski industriji so pekarstvo in slaščice, proizvodnja in predelava mleka, mesni izdelki, perutnina in jajca, sladkarije in čokoladni izdelki ter predelava sadja in zelenjave.
 
V letu 2019 so bolgarski potrošniki porabili 6,6 mlrd EUR za nakup živilskih izdelkov, kar je 7,9 % več kot leta 2018.
 
Rast zasebne potrošnje v Bolgariji naj bi se v letu 2020 po napovedih zmanjšala zaradi negativnega učinka Covid-19. Kljub temu se potrošnja hrane ne bo znižala, saj gre za življenjsko pomembne izdelke. Pozitivne so tudi napovedi rasti trga v obdobju 2021-2024, saj bo postopno okrevanje gospodarske dejavnosti podprlo rast trga živilskih izdelkov. Po napovedih analitikov se bo v letu 2020 poraba hrane v Bolgariji medletno povečala za 9,7 % na 6,9 mlrd EUR. Za leto 2021 je napovedana nekoliko višja, 10 % medletna rast, vrednost porabe pa naj bi dosegla 7,9 mlrd EUR. Srednjeročno naj bi poraba za hrano naraščala v povprečju za 7 % na leto in bo leta 2024 predvidoma znašala 8,8 mlrd EUR. Za obdobje 2021-2024 analitiki napovedujejo 7 % povprečno letno stopnjo rasti.

 
Največja podjetja na področju živilske industrije v Bolgariji (2019)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Oliva Ad 343,35
Amylum Bulgaria Ead 275,86
Nestle Bulgaria Ad 128,36
Pilko Eood 125,59
Bella Bulgaria Ad 118,99
Ettat Eood 116,48
Power Brands Eood 88,33


Največja podjetja na področju maloprodaje živil v Bolgariji (2019)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Billa Bulgaria Eood 379,92
Maxima Bulgaria Eood 142,28
Lafka Market Ad 117,68
Evropa-Vn Eood 91,26
Van Holding Eood 80,40
Cba Ad 69,44
Vinterco-Bg Eood 52,59
 
 

Vir: Factiva, avgust 2020.

 

Farmacevtska industrija
 

Bolgarski farmacevtski trg je relativno majhen, saj je bil v letu 2019 ocenjen na 1,8 mlrd EUR. Trg pa je zanimiv glede na porabo za farmacevtske izdelke na prebivalca, ki je v letu 2019 znašala 251,8 EUR. To Bolgarijo uvršča med prvih 10 trgov srednje in vzhodne Evrope. Bolgarija je v letu 2019 za zdravila porabila 2,9 % državnega BDP, kar je precej nad povprečjem zadnjih let.

Bolgarski epidemiološki profil je zelo podoben kot v drugih evropskih državah, saj so nenalezljive bolezen glavni vzrok umrljivosti in obolevnosti v državi. Za zdravljenje bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni in raka so v Bolgariji v letu 2019 namenili skoraj polovico vseh stroškov in takšen trend naj bi se nadaljeval vse do leta 2030.

Na bolgarskem farmacevtskem trgu so prisotna skoraj vsa večja večnacionalna podjetja. Mnoga delujejo zgolj kot tržne enote, nekatera pa imajo na trgu tudi lastno proizvodnjo. Največji konkurent na bolgarskem farmacevtskem trgu je Novartis, predvsem zaradi svojega portfelja generičnih zdravil in onkoloških zdravil. Velik delež ima tudi Roche, ki je močno prisoten na področju onkologije.

Močna osredotočenost Bolgarije na omejevanje stroškov in učinkovitost porabe v farmacevtskem sektorju bo v prihodnjih letih še naprej ovirala večnacionalne farmacevtske družbe. Poleg tega so številne farmacevtske organizacije in službe v Bolgariji zaradi naraščajočega povpraševanja po zdravilih opozorila na proračunsko luknjo. Predlagana prenova zdravstvenega sistema, ki vključuje uvedbo nacionalnega zdravstvenega informacijskega sistema in e-razpisov za zdravila, bi lahko odpravila strukturna in davčna neravnovesja, ki so prisotna v državnem zdravstvenem sektorju.

Bolgarski farmacevtski trg je v letu 2019 dosegel vrednost 1,8 mlrd EUR. Po napovedih analitikov se bo v letu 2020 v lokalni valuti medletno sicer povečal za 5,9 %, realno pa bo upadel za -0,8 % in ustvaril prihodke v višini 1,7 mlrd EUR.

Prodaja zdravil še vedno predstavlja znaten delež (38,1 %) skupnih izdatkov za zdravstvo. V deležu BDP je farmacevtska prodaja v letu 2019 predstavljala 2,9 %. Demografski dejavniki in nastajajoče število bolezni bodo dolgoročno podpirali rast bolgarskega farmacevtskega trga. Po napovedih analitikov naj bi trg v prihodnjih petih letih rasel po 5,9 % povprečni letni stopnji in v letu 2024 dosegel vrednost 2,2 mlrd EUR. V naslednjih 10 letih pa naj bi trg rasel po 5,3 % povprečni letni stopnji in v letu 2029 dosegel vrednost 2,7 mlrd EUR.


Največja farmacevtska podjetja v Bolgariji (2019)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Sopharma AD 622,32
Balkanpharma Dupnitsa Ad 160,36
Biovet Ad 141,47
Sanofi Bulgaria Eood 56,97
Balkanpharma Troyan Ad 23,95
Balkanpharma-Razgrad Ad 21,02
Tchaikapharma High Quality Medicines, Inc. 16,89


Vir: Factiva, avgust 2020.

 

Poglejte si tudi:

Poslovno sodelovanje s Slovenijo

Poslovanje