Bolgarija

Preučite predstavitve gospodarskih panog po področjih:

Področje

Gospodarske panoge Bolgarije – Farmacevtski trg 

Vpogled v trg 

Farmacevtski sektor v Bolgariji zaposluje približno 22.000 ljudi v različnih pod-sektorjih, vključno s proizvodnjo zdravil, distribucijo in maloprodajo.

V Bolgariji je registriranih približno 750 farmacevtskih podjetij, od tega je okoli 80-100 podjetij aktivnih na področju proizvodnje zdravil.

Trg zdravil na recept v Bolgariji je v zadnjih 5 letih dosegal stabilno, 6 % do 7 % povprečno letno rast.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) poraba za zdravila v Bolgariji znaša približno 230 EUR na prebivalca letno, kar je nekoliko pod povprečjem EU.

Bolgarsko Ministrstvo za zdravje je z nedavnimi spremembami zakona o zdravilih v humani medicini, lekarnam omogočilo postavitev prodajnih avtomatov na območjih, kjer lekarn ni, zlasti v manjših mestih in vaseh.
 
Namen tega inovativnega pristopa je reševanje omejenega dostopa do zdravil izven delovnega časa lekarn in v regijah, kjer lekarn ni, ter reševanje kritične potrebe skupnosti z nezadostno medicinsko infrastrukturo. 
 
Uvedba prodajnih avtomatov za zdravila brez recepta je usklajena s širšo bolgarsko strategijo zdravstvenega varstva, ki si prizadeva za izboljšanje učinkovitosti in dosega zdravstvenega sistema. 

Napovedi

Analitiki Fitch Solutions napovedujejo, da se bo prodaja farmacevtskih izdelkov na bolgarskem trgu povečala iz 5,0 mlrd BGN (2,5 mlrd EUR) v letu 2024 na 5,3 mlrd BGN (2,7 mlrd EUR) v letu 2025, kar kaže na rast kljub obstoječim fiskalnim izzivom.

Vendar pa trajni primanjkljaj v državnem financiranju predstavlja tveganje za to rastno pot, saj bo stalna odvisnost od financiranja iz zasebnega sektorja obremenila vire industrije in ogrozila stabilnost trga.

Vodilni v farmacevtski industriji v Bolgariji trenutno pozivajo k 15 % povečanju farmacevtskega proračuna za leto 2025 zaradi trajnih in rastočih primanjkljajev v državnem proračunu za zdravila.
 

Konkurenti na trgu

Trenutno v Bolgariji deluje 4.197 registriranih lekarn.
 
Po podatkih Bolgarske farmacevtske zveze je število lekarn v Bolgariji skoraj 2 krat večje od evropskega povprečja. Bolgarija ima 4,13 lekarne na 10.000 prebivalcev, medtem ko je povprečje EU 3,23 lekarne na 10.000 prebivalcev.
 
Zaradi velikega števila lekarn v Bolgariji nimajo zadostne delovne sile za pravilno delovanje lekarn. V povprečju v Evropi v lekarni delajo 3 farmacevti, v Bolgariji pa 2, ali v nekaterih primerih le 1.

V državi je le 60 lekarn, ki so odprte 24 ur na dan in vse dni v tednu, od tega 27 za zdravila s povračilom stroškov storitve. Prav tako razpoložljive lekarne niso enakomerno porazdeljene po državi.

Največje lekarne v Bolgariji

Podjetje	Prihodki v mio EUR (2024)
Apteki Remedium Eood	23,78
Varnapharma - M Ood	16,45
Galen Pharmacies Eood	16,25
Galen 2011 Eood	15,75
Galen.Bg Eood	15,69
Apteki Remedium Sofia Eood	13,44
Sopharmacy 34 Eood	12,21

Največje bolgarske trgovinske partnerice v farmacevtski industriji  

Največ farmacevtskih izdelkov je Bolgarija leta 2023 uvozila iz Nemčije (21,4 %), Madžarske, Švice, Nizozemske in Slovenije (7,8 %), največ farmacevtskega izvoza pa je v letu 2023 imela v Rusijo (20,7 %), Nemčijo (11,8 %) in Romunijo (8,5 %).
 
Slovenija je v Bolgarijo leta 2024 izvozila za 150,46 mio EUR farmacevtskih izdelkov, kar je predstavljalo 40 % celotnega izvoza Slovenije v Bolgarijo.

 

Vrednost blagovne menjave farmacevtskih izdelkov (Slovenija-Bolgarija; v 1.000 EUR)

Ostale perspektivne panoge na trgu

IKT 

Največjo rast dosegajo: 
 

• tehnologije v oblaku
• veliki podatki (Big Data)
• internet stvari (IoT)
• družbeni mediji

 
Nastajajoči segmenti vključujejo: 
 

• kibernetsko varnost
• e-zdravje
• e-izobraževanje
• e-pravosodje
• pametni prevoz
• tehnologije pametnih mest

 
Priložnosti za tuja podjetja so tudi na področjih:
 

• potrošniške elektronike
• izobraževalne programske opreme
• programske opreme za sektor finančnih storitev
• analitične programske opreme
• rešitev za kibernetsko varnost

 E- trgovina 

Glede na podatke bolgarskega združenja za e-trgovino BEA, je spletna prodaja v Bolgariji leta 2023 dosegla skoraj 1,95 mlrd EUR, kar je 19 % več kot leto prej. V letu 2024 je spletna prodaja zabeležila 20 % rast in presegla 2,34 mlrd EUR, kar predstavlja 2,34 % BDP.

V obdobju štirih let se je obseg trga podvojil. E-trgovina ter digitalizacija maloprodaje in veleprodaje temeljito spreminjata sektor, ustvarjata nove poslovne priložnosti in modele, nova delovna mesta, nove oblike interakcije s potrošniki ter privabljata naložbe.

Na trgu e-trgovine naj bi število uporabnikov do leta 2029 doseglo 2,7 mio uporabnikov.

Več kot 53 % spletnih uporabnikov v Bolgariji že nakupuje prek spleta in po napovedih BEA bo ta odstotek v prihodnjih letih še naraščal.

Povprečna spletna letna potrošniška košarica je lani v Bolgariji znašala 759 EUR.

5 največjih segmentov e-trgovine v Bolgariji glede na prihodke v 2024:
 

• elektronika in mediji (38,7 %)
• hrana in izdelki za osebno nego (20,7 %)
• moda (17,6 %)
• pohištvo in gospodinjski aparati (14,1 %)
• igrače, izdelki za prosti čas in DIY (naredi sam) (8,9 %).

Po projekcijah BEA naj bi bolgarska e-trgovina tudi v naslednjih 3 do 5 letih dosegala visoko rast.
 

Okoljske tehnologije 

Bolgarija je od svoje pridružitve EU leta 2007 dosegla pomembne izboljšave na področju varstva okolja. Čeprav bolgarska zakonodaja odraža okoljske zahteve EU, ostaja izvajanje teh predpisov velik izziv.

Pomisleki glede kakovosti zraka, zlasti v Sofiji, gradnje na zaščitenih območjih, pomanjkanja integracije politike narave in biotske
raznovrstnosti ter nezadostnega upravljanja in varstvenih ciljev, še naprej predstavljajo izzive za bolgarsko vlado.

Pitna voda v Bolgariji je zaradi obsežnih in kakovostnih vodonosnikov po vsej državi izjemne kakovosti, vendar v nezadostnih količinah.

Kanalizacijsko omrežje v državi ni popolno, stopnje čiščenja mestnih odpadnih voda pa so nizke. Bolgarija mora zgraditi naprave za oskrbo s pitno vodo in čiščenje odpadnih voda za skupnosti z manj kot 10.000 prebivalci.

Perspektivni segmenti na področju varovanja okolja so:
 

• industrijske, kmetijske in komunalne naprave za čiščenje odpadnih voda
• gradnja odlagališč trdnih odpadkov
• oprema za zbiranje in sortiranje odpadkov
• tehnologije in zmogljivosti za recikliranje
• kompostiranje bioloških odpadkov
• tehnologije ravnanja z nevarnimi odpadki
• tehnologije za nadzor onesnaževanja zraka
• tehnologije za čiščenje pitne/odpadne vode
• oprema za odkrivanje izgub vode. 

 

Živilska industrija

Bolgarska živilska industrija je bila v zadnjih letih deležna številnih tujih investicij, zlasti v sektorju mleka, slaščic, ter kruha in pekovskih izdelkov. Te investicije povečujejo domače proizvodne zmogljivosti in podpirajo tako domačo potrošnjo kot naraščajoči izvozni sektor.

Živilsko predelovalna industrija se hitro razvija in predstavlja približno 1/5 celotne industrijske proizvodnje v Bolgariji. V industriji deluje približno 6.000 podjetij, ki zaposlujejo skupno 100.000 delavcev. 

Vodilni sektorji v bolgarski živilski industriji so pekarstvo in slaščice, proizvodnja in predelava mleka, mesni izdelki, perutnina in jajca, sladkarije in čokoladni izdelki ter predelava sadja in zelenjave.
 
Analitiki Fitch Solutions napovedujejo, da so srednjeročni obeti za porabo hrane v Bolgariji pozitivni, saj naj bi se po napovedih poraba do leta 2026 v povprečju povečala za 7,4 % na letni ravni, ter leta 2026 dosegla 21 mlrd BGN (10,73 mlrd EUR).

Najmočnejšo rast bo dosegal segment svežega in konzerviranega sadja, saj se bo medletno povečeval za povprečno 9,5 %.

Zdravstvena ozaveščenost spodbuja rast in razvoj sektorja hrane in pijače, podobno kot na razvitejših trgih.

Prehranska dopolnila in športna prehrana 

Prehranska dopolnila so eden od segmentov, ki v zadnjih letih dosega najvišje stopnje rasti.

Prehranska dopolnila so v zadnjih 5 letih vedno bolj priljubljena, kar je posledica dejstva, da veljajo za naravne, neškodljive in zdrave nadomestke za sintetična tradicionalna zdravila.

Najbolj priljubljena kategorija prehranskih dopolnil so pro-biotična dopolnila. Ta kategorija predstavlja 25 % delež celotne prodaje prehranskih dopolnil.

 
Medicinski turizem

V zadnjih letih je Bolgarija razvila mrežo zasebnih kozmetičnih kirurgij in zobozdravstvenih klinik, ki imajo zelo dostopne cene in vrhunske zdravstvene storitve.

Zdraviliški turizem v Bolgariji privablja številne evropske in svetovne obiskovalce, predvsem zaradi ugodnih cen in kakovosti zdravstvenih in kozmetičnih storitev. To je močna spodbuda za nadaljnji razvoj te specifične vrste turizma, vključno z neposrednimi tujimi naložbami.


Vrednosti BGN in USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2024.
 
Viri:

• Factiva
• EIU
• Fitch Solutions
• Weekly Emerging Markets Monitor
• Statistični urad RS
• Bulgarian News Agency
• The International Trade Centre (ITC) 

 
 
Posodobljeno: april 2025

 
Poglejte si tudi:
 

• Predstavitev države
• Poslovno sodelovanje s Slovenijo
• Poslovanje
• Dajatve
• Oblike družb
• Poslovni obisk
• Poslovne priložnosti
• Časopisi