Bolgarija

Gospodarska politika vlade

Vlada si prizadeva spodbuditi cepljenje proti Covid-19, zato je uvedla tudi denarne spodbude upokojencem, ki so v celoti cepljeni. Uvedba covidnega potrdila za vstop v zaprte prostore je nekoliko spodbudila cepljenje, vendar je delež popolnoma cepljenih še vedno najnižji v EU. 17. januarja 2022 je znašal 28,4 %. V Bolgariji obstaja visoka stopnja oklevanja glede cepljenja, zaupanje bolgarskih zdravnikov v cepivo pa je najnižje v EU.

Po gospodarskem zlomu v letih 1996–1997 je bil uveden valutni odbor, ki ga podpira MDS. Ta bo predvidoma ostal v veljavi, dokler Bolgarija ne sprejme evra. Valutni odbor omejuje denarno politiko, zato bo fiskalna politika ostala ključna za makroekonomsko stabilnost. Bolgarija potrebuje nadaljnjo reformo sodstva in okrepljena prizadevanja za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Država se sooča z upadanjem delovno sposobnega prebivalstva in naraščajočim pomanjkanjem delovne sile, kar bo treba odpraviti z nadgradnjo izobraževalnega sistema in aktivnimi politikami trga dela.
 

Vir: EIU; Factiva, maj 2022.
 

Trendi obnašanja kupcev in kupna moč

Povišanje plač in gospodarska rast sta v zadnjih letih preoblikovala nakupne navade bolgarskih potrošnikov. Ti so še vedno najrevnejši v EU, vendar bogatejši od večine potrošnikov v drugih državah na Balkanu.

Prebivalci v mestnih središčih kažejo naraščajoče zanimanje za zdrave in ekološke izdelke. Kljub vedno večjemu številu sodobnih nakupovalnih centrov, bolgarski potrošniki najraje kupujejo v lokalnih trgovinah v bližini kraja, kjer živijo ali delajo. Bolgarski potrošniki niso zelo mobilni, saj jih manj kot 30 % po nakupih ne gre z avtomobilom, kar omejuje izbiro trgovin. Cena je pomemben dejavnik pri razvoju tržne strategije.
 

Tržne poti, distribucija

Bolgarski maloprodajni sektor je v zadnjih treh letih doživel precejšnje spremembe. Franšizni supermarket Carrefour je šel v stečaj, lokalna trgovska veriga Piccadilly pa je zmanjšala obseg poslovanja za dve tretjini. Trend optimizacije števila trgovin se je pojavil že leta 2011, ko so morali nekateri lokalni trgovci zapreti svoje prodajalne. Nekateri veliki bolgarski hipermarketi in trgovske verige se združujejo, trgovine se ali preoblikujejo ali zapirajo, nekaterim konkurentom pa se odpirajo nove tržne priložnosti.

Segment hipermarketov je v letu 2021 beležil 5 % rast in dosegel vrednost 2 mlrd BGN ali približno 1,02 mio EUR. Analitiki v prihodnjih 5 letih napovedujejo segmentu hipermarketov 6 % povprečno letno rast (oziroma 3 % ob predpostavki nespremenjenih cen), vrednost prodaje pa naj bi leta 2026 dosegla 2,6 mlrd BGN ali 1,32 mlrd EUR. Kaufland Bulgaria & Co je največji ponudnik v tem segmentu, ki je imel v letu 2021 94 % tržni delež.

Segment supermarketov je v letu 2021 dosegel 5 % rast, vrednost prodaje pa je dosegla 2,9 mlrd BGN ali približno 1,48 mlrd EUR. Po napovedih analitikov bo segment v prihodnjih 5 letih rasel po 5 % povprečni letni stopnji (oziroma 2 % ob predpostavki nespremenjenih cen) ter v letu 2026 dosegel vrednost 3,6 mlrd BGN ali 1,84 mlrd EUR. Billa Bulgaria je v tem segmentu največji konkurent, s 27 % tržnim deležem v letu 2021.

Diskontne trgovine so v letu 2021 beležile 10 % rast prodaje, ki je znašala 1,5 mlrd BGN ali približno 766 mio EUR. Ta segment naj bi v prihodnjih 5 letih rasel po 7 % povprečni letni stopnji (oziroma 4 % ob predpostavki nespremenjenih cen) ter v letu 2026 dosegel vrednost 2,1 mlrd BGN ali 1,07 mlrd EUR. Lidl Bulgaria je največji diskontni ponudnik na trgu, ki je v letu 2021 dosegel 99 % tržni delež.


Največji trgovci na drobno po prihodkih:
 

Podjetje	Prihodki v mio EUR (2021)
Billa Bulgaria Eood	467,18
Technopolis Bulgaria Ead	353,19
Maxima Bulgaria Eood	205,84
Jysk Bul Eood	182,08
Technomarket Bulgaria Ead	155,73
Zora-M.M.S. Ood	138,95
Praktiker Retail Eood	137,00

Spletna prodaja v Bolgariji

Vrednost spletne maloprodaje se je v Bolgariji v letu 2021 povečala za 35 % in dosegla 1,8 mlrd BGN, kar je približno 920 mio EUR.
 
Dante International SA je bil v letu 2021 vodilni konkurent na trgu, njegov tržni delež pa je znašal 16 %.
 
Spletna prodaja se je v Bolgariji hitro širila že pred začetkom pandemije, vendar je COVID-19 ta trend še pospešil. Vrednost spletne maloprodaje se je med letoma 2019 in 2021 skoraj podvojila.
Pandemija je imela pomembno vlogo pri premagovanju zadržkov do spletnega nakupovanja, ki so jih pred tem izkazovali številni lokalni potrošniki, predvsem starejši.
 
Spletna prodaja hrane in pijače je bila najbolj donosen segment spletne trgovine v  letih 2020 in 2021.
 
Analitiki napovedujejo, da bo spletna prodaja v Biolgariji v prihodnjih 5 letih rasla po 16 % povprečni letni stopnji (oziroma 13 % ob predpostavki nespremenjenih cen) ter v letu 2026 dosegla vrednost 3,7 mlrd BGN ali približno 1,89 mlrd EUR.
 

Spletni ponudniki v Bolgariji:  

• Alphabet Inc                       
• Amazon.com Inc                     
• Dante International SA             
• Remix Global AD                    
• Technomarket Bulgaria
• Videolux OOD                       
• Zara Bulgaria EOOD                 

 
Več o spletni prodaji  v tujino in kako vam lahko pri tem pomagamo, si lahko preberete na tej povezavi.
 

Javna naročila

 

• portal javnih naročil v Bolgariji

 

Sejmi

• sejmi v Bolgariji
• baza sejmov - izvozno okno 

 

Plačevanje

Kot pri vseh mednarodnih transakcijah po svetu se tudi v Bolgariji način plačila določi glede na stopnjo zaupanja med partnerjema. Na začetku je priporočljivo avansno plačilo ali akreditiv, kasneje pa plačilo na odprt račun s podaljšanimi plačilnimi roki.

 
 
Več: Plačilni promet – izvozno okno
 
 

Transport in logistika

Bolgarija ima ugodno geografsko pozicijo, saj leži med Zahodno Evropo in Turčijo. Ceste v državi so slabo vzdrževane, zato je železniški transport najboljši način za prevoz blaga v državi.

Analitiki Fitch Solutions napovedujejo, da se bo obseg tovornega prometa v Bolgariji v letu 2022 še naprej povečeval.
Cestni transport, ki je prevladujoč v državi, naj bi leta 2022 zabeležil 1,1 % rast.
Načrti bolgarske vlade za izboljšanje železniške prometne infrastrukture s sredstvi EU,  napovedujejo rast železniškega tovornega prometa v srednjeročnem obdobju, od 2022 do 2026.
Zmogljivost zračnega tovora naj bi se leta 2022 povečala za 6 %, predvsem zaradi tekočih širitvenih del na letališču Varna in sproščanja omejitvenih ukrepov.
Rastoča gospodarska dejavnost v Bolgariji in širši regiji jugovzhodne Evrope pa napoveduje rast pomorskega transporta tudi v pristanišču Varna.


Več:

• PortSEurope
• Mednarodni transport – izvozno okno

 

Poslovni imeniki in koristne povezave:

• all.biz/bg - poslovni imenik bolgarskih podjetij
• informator.bg - bolgarski poslovni imenik 
• bcci.bg - poslovni imenik Bolgarske gospodarske zbornice
• yellowpages.bg - bolgarske rumene strani 

 

Druge koristne povezave:

• InvestBulgaria Agency
• Invest Bulgaria
• Bulgarian Chamber of Commerce and Industry
• Bulgarian Industrial Association
• Bulgarian Small and Medium Enterprises Promotion Agency
• Confederation of Employers and Industrialistsc in Bulgaria
• Ministry of Economy
• Bulgarian institute for standardization
• Sofia Investment Agency
• Automotive Cluster of Bulgaria

Posodobljeno maj 2022.

_