Bolgarija

Prodaja v Bolgarijo

Trendi obnašanja kupcev in kupna moč

Povišanje plač in gospodarska rast sta v zadnjih letih preoblikovala nakupne navade bolgarskih potrošnikov. Ti so še vedno najrevnejši v EU, vendar bogatejši od večine potrošnikov v drugih državah na Balkanu.

Prebivalci v mestnih središčih kažejo naraščajoče zanimanje za zdrave in ekološke izdelke. Kljub vedno večjemu številu sodobnih nakupovalnih centrov, bolgarski potrošniki najraje kupujejo v lokalnih trgovinah v bližini kraja, kjer živijo ali delajo. Bolgarski potrošniki niso zelo mobilni, saj jih manj kot 30 % po nakupih ne gre z avtomobilom, kar omejuje izbiro trgovin. Cena je pomemben dejavnik pri razvoju tržne strategije.
 

Tržne poti, distribucija

Bolgarski maloprodajni sektor je v zadnjih treh letih doživel precejšnje spremembe. Franšizni supermarket Carrefour je šel v stečaj, lokalna trgovska veriga Piccadilly pa je zmanjšala obseg poslovanja za dve tretjini. Trend optimizacije števila trgovin se je pojavil že leta 2011, ko so morali nekateri lokalni trgovci zapreti svoje prodajalne. Nekateri veliki bolgarski hipermarketi in trgovske verige se združujejo, trgovine se ali preoblikujejo ali zapirajo, nekaterim konkurentom pa se odpirajo nove tržne priložnosti.

Največje trgovske verige z živili v Bolgariji so:
  • Kaufland: 58 trgovin
  • Lidl: 94 trgovin
  • Billa: 122 trgovin
  • Metro Cash & Carry: 11 trgovin
  • T-market: 74 trgovin
  • Hit: 2 trgovini
  • Pro-market: 22 trgovin
  • Plus (kupil Lidl): 23 trgovin
  • CBA: 136 trgovin
 
Dve pomembnejši lokalni trgovski verigi z živili na trgu sta Fantastico z 41 prodajnimi mesti in 345 Magazin s 16 prodajnimi mesti. Na trgu še vedno prevladujejo tradicionalne neodvisne trgovine, katerih število je ocenjeno na približno 35.000.
 
Vrednost bolgarske e-trgovine je v letu 2019 dosegla 559,8 mio EUR. E-trgovina je v letu 2019 v primerjavi z letom 2016 zrasla za 9,3 %, medtem ko je v EU državah v tem obdobju v povprečju zrasla za 12 %. Analitiki ocenjujejo, da bo spletna trgovina v Bolgariji do konca leta 2023 rasla po 9,8 % povprečni letni stopnji in v letu 2023 ustvarila 690,3 mio EUR prihodkov.
Največji segment v bolgarski e-trgovini je segment modnih izdelkov, ki je v letu 2019 ustvaril 227,7 mio EUR prihodkov ali 33 % celotne vrednosti e-prodaje.
Na trgu deluje približno 772.000 bolgarskih spletnih ponudnikov, njihovo število vsako leto narašča. Približno 60 % spletnih nakupov Bolgari opravijo pri mednarodnih spletnih ponudnikih, od tega jih je približno 41 % iz EU, 19 % pa iz drugih držav. Največji izzivi e-trgovine v Bolgariji so tehnične okvare spletnih mest med naročanjem ali plačilom, daljše dobave blaga od navedenih, težave pri iskanju informacij v zvezi z garancijami in drugimi zakonskimi pravicami ter napačno poslano ali poškodovano blago.

 
Največji trgovci na drobno po prihodkih:
 
Podjetje Prihodki v mio EUR (2019)
Billa Bulgaria Eood 406,74
Technopolis Bulgaria Ead 299,80
Konstantin Petrov - Kosta Et 200,33
Maxima Bulgaria Eood 147,56
Germanos Telecom Bulgaria Single Person Joint Stock Company 134,55
Tradenet Varna Eood 126,21
Lafka Market Ad 122,05
 

Javna naročila

 

Sejmi

 

Plačevanje

Kot pri vseh mednarodnih transakcijah po svetu se tudi v Bolgariji način plačila določi glede na stopnjo zaupanja med partnerjema. Na začetku je priporočljivo avansno plačilo ali akreditiv, kasneje pa plačilo na odprt račun s podaljšanimi plačilnimi roki.

Trenutna bonitetna ocena Standard & Poor's za Bolgarijo (23.8.2019) je BBB – s pozitivnimi obeti. Bonitetno oceno uporabljajo državni in pokojninski skladi ter drugi vlagatelji za oceno kreditne sposobnosti Bolgarije, kar ima velik vpliv na stroške posojil države. 
 
 
Več: Plačilni promet – izvozno okno
 
 

Transport in logistika

Svetovni gospodarski forum (WEF) v svojem poročilu za leto 2019 uvršča Bolgarijo na 68. mesto z vidika razvitosti transportne infrastrukture. Bolgarija ima ugodno geografsko pozicijo, saj leži med Zahodno Evropo in Turčijo. Ceste in železnice v državi so slabo vzdrževane, zato je železniški transport najboljši način za prevoz blaga v državi.

Julija 2000 je bil podpisan dvostranski sporazum o cestnem prevozu blaga in spodbujanje kombiniranega prevoza med Bolgarijo in Evropsko skupnostjo. Sporazum je začel veljati leta 2001. Kljub temu je zmogljivost bolgarskega ministrstva za promet nezadostna za pripravo, upravljanje in spremljanje projektov vseevropskih omrežij.


Več:  

Poslovni imeniki in koristne povezave:



Posodobljeno marec 2020.

_