Bolgarija

Prodaja v Bolgarijo

 

Trendi obnašanja kupcev in kupna moč

Povišanje plač in gospodarska rast sta v zadnjih letih preoblikovala nakupne navade bolgarskih potrošnikov. Ti so še vedno najrevnejši v EU, vendar bogatejši od večine potrošnikov v drugih državah na Balkanu.

Prebivalci v mestnih središčih kažejo naraščajoče zanimanje za zdrave in ekološke izdelke. Kljub vedno večjemu številu sodobnih nakupovalnih centrov, bolgarski potrošniki najraje kupujejo v lokalnih trgovinah v bližini kraja, kjer živijo ali delajo. Bolgarski potrošniki niso zelo mobilni, saj jih manj kot 30 % po nakupih ne gre z avtomobilom, kar omejuje izbiro trgovin. Cena je pomemben dejavnik pri razvoju tržne strategije.
 

Tržne poti, distribucija

Bolgarska maloprodajna industrija je v zadnjih dveh letih doživela precejšnje spremembe. Franšizni supermarket Carrefour je šel v stečaj, lokalna trgovska veriga Piccadilly pa je zmanjšala obseg poslovanja za dve tretjini. Trend optimizacije števila trgovin se je pojavil že leta 2011, ko so morali nekateri lokalni trgovci zapreti svoje prodajalne. Nekateri veliki bolgarski hipermarketi in trgovske verige se združujejo, trgovine se ali preoblikujejo ali zapirajo, nekaterim konkurentom pa se odpirajo nove tržne priložnosti.

Največji tuji konkurenti na bolgarskem maloprodajnem trgu so:
  • Kaufland: 58 trgovin
  • Lidl: 88 trgovin
  • Billa: 128 trgovin
  • Metro Cash & Carry: 11 trgovin
  • T-market: 69 trgovin
  • Hit: 2 trgovini
  • Pro-market: 21 trgovin
  • Plus (kupil Lidl)
  • CBA: 146 trgovin
 
Dve pomembnejši lokalni trgovski verigi na trgu sta Fantastico z 42 prodajnimi mesti in 345 Magazin s 16 prodajnimi mesti. Na trgu še vedno prevladujejo tradicionalne neodvisne trgovine, katerih število je ocenjeno na približno 35.000.

Bolgarska spletna maloprodaja je eden najhitreje rastočih trgov v Evropi. Vrednost spletne maloprodaje je v letu 2017 v Bolgariji dosegla 464,6 mio EUR, kar predstavlja 118 % rast v primerjavi z letom 2016. V letu 2017 je bilo v Bolgariji 3,6 mio spletnih nakupovalcev. Po ocenah analitikov naj bi se to število do leta 2022 povečalo na 3,8 mio. Bolgari na spletu največ kupujejo oblačila in modne dodatke. Ta segment je v letu 2017 dosegel vrednost 202,9 mio EUR. 80 % bolgarskih spletnih nakupovalcev najraje plačuje prek mobilnega telefona, 16 % pa s kreditno kartico.

Glavni izzivi pri elektronskem poslovanju v Bolgariji so tehnične okvare spletnih strani pri naročanju ali plačevanju, ter počasna dostava. Spletno nakupovanje prek mednarodnih ponudnikov postaja vse bolj priljubljeno. V letu 2017 je 10 % spletnih nakupovalcev v Bolgariji kupovalo na tujih spletnih straneh. Med najbolj priljubljenimi spletnimi trgovinami v Bolgariji so olx.bg, bazar.bg in pazaruvaj.com.
 
Največji trgovci na drobno po prihodkih:
 
Podjetje Prihodki v mio EUR (2017)
Kaufland Bulgaria Eood & Co. 913,51
Lidl Bulgaria Eood & Co 442,54
Billa Bulgaria Eood 381,41
Technopolis Bulgaria Ead 270,82
Konstantin Petrov - Kosta Et 193,08
Germanos Telecom Bulgaria Single Person Joint Stock Company 129,69
Maxima Bulgaria Eood 125,70
 

Javna naročila

 

Sejmi

 

Plačevanje

Kot pri vseh mednarodnih transakcijah po svetu se tudi v Bolgariji način plačila določi glede na stopnjo zaupanja med partnerjema. Na začetku je priporočljivo avansno plačilo ali akreditiv, kasneje pa plačilo na odprt račun s podaljšanimi plačilnimi roki.

Povprečni plačilni pogoji v Bolgariji so nekoliko daljši od regionalnega povprečja in za tuje stranke znašajo v povprečju 34 dni.
 
V letu 2018 so bile povprečne zamude pri tujih B2B plačilih 10 dni. Povprečno število dni dejanskega izplačila je v Bolgariji 47 dni.
 
 
Več: Plačilni promet – izvozno okno
 
 

Transport

Svetovni gospodarski forum (WEF) uvršča Bolgarijo na 64. mesto z vidika razvitosti infrastrukture in logističnih storitev. Bolgarija ima ugodno geografsko pozicijo, saj leži med Zahodno Evropo in Turčijo. Ceste in železnice v državi so slabo vzdrževane, zato je železniški transport najboljši način za prevoz blaga v državi.

Julija 2000 je bil podpisan dvostranski sporazum o cestnem prevozu blaga in spodbujanje kombiniranega prevoza med Bolgarijo in Evropsko skupnostjo. Sporazum je začel veljati leta 2001. Kljub temu je zmogljivost bolgarskega ministrstva za promet nezadostna za pripravo, upravljanje in spremljanje projektov vseevropskih omrežij.

Ministrstvo za promet je leta 2017 napovedalo, da bo Bolgarija investirala 2,25 mlrd EUR v prometno infrastrukturo do leta 2020. Sredstva bodo namenjena za izboljšanje letališke in pristaniške infrastrukture, pa tudi železniških povezav, ki se financirajo v okviru operativnih programov EU.

Več:  

Poslovni imeniki in koristne povezave:



Posodobljeno februar 2019.