Romunija

Prodaja v Romunijo


Kako prodajati v Romunijo?
 
Predstavljamo vsebine:
Gospodarska politika vlade
Trendi obnašanja kupcev in kupna moč
Tržne poti, distribucija
Spletna prodaja v Romuniji
Javna naročila
Sejmi 
Plačevanje
Transport in logistika
Poslovni imeniki in koristne povezave
 
 

Gospodarska politika vlade

Nova romunska vlada pod vodstvom premierja Ilieja Bolojana je predstavila ambiciozen program za obdobje 2025–2028, ki je osredotočen na modernizacijo državnih institucij, zagotavljanje fiskalne discipline in povečanje učinkovitosti javnega sektorja.

Ključni izziv za novo vlado bo reševanje velikega proračunskega primanjkljaja, ki spada med najvišje v EU. Za obdobje 2025–2030 je predvidena nacionalna strategija fiskalne stabilnosti, ki vključuje cilje za zmanjšanje primanjkljaja in omejitve javne porabe. Dodaten izziv bodo globoke družbene delitve, ki so se pokazale med kontroverzami ob predsedniških volitvah.

Posebna pozornost bo namenjena boju proti davčnim utajam, digitalizaciji in reorganizaciji ključnih fiskalnih institucij, hkrati pa bo uvedena dodatna obdavčitev na področjih, kot so igre na srečo, kripto valute, kratkoročni najemi in prihodki z družbenih medijev.

Vlada se bo osredotočila na javne naložbe v izobraževanje, infrastrukturo, zdravstveno varstvo, inovacije in digitalizacijo, saj bo črpala do 28,5 mlrd EUR sredstev iz sklada EU za okrevanje in odpornost.

V preteklosti je imela Romunija težave s črpanjem sredstev EU zaradi nizke državne zmogljivosti in njene birokracije, vendar se je uspešnost države na tem področju znatno izboljšala. Kljub temu obstaja tveganje občasnih zamud pri izplačilu sredstev EU, zaradi težav Romunije pri zmanjševanju proračunskega primanjkljaja in izvajanju reform.

Vse reforme vlade sledijo cilju stabilnega, preglednega in učinkovitega gospodarstva, ki spodbuja investicije, zmanjšuje javnofinančne izgube, povečuje produktivnost javnega sektorja in zagotavlja pravično obravnavo državljanov. Vlada želi hkrati ohraniti politično in socialno stabilnost ter ustvariti pogoje za trajnostno rast Romunije v evropskem okviru.

Posodobljeno: september 2025.

 

Trendi obnašanja kupcev in kupna moč

Kupna moč potrošnikov v Romuniji je ena najnižjih v Evropi, zato so romunski potrošniki pri nakupih previdni. Romuni so eni izmed najbolj cenovno občutljivih potrošnikov v EU. Skoraj ¾ potrošnikov aktivno išče popuste in promocije izdelkov.

Glede na najnovejšo evropsko raziskavo o zaupanju potrošnikov, ki jo je izvedla družba Boston Consulting Group (BCG), so romunski potrošniki med najbolj pesimističnimi v Evropi. 64 % jih izraža zaskrbljenost glede gospodarstva, kar vpliva na potrošniške navade in porabo.

Ključni dejavnik pri nakupni odločitvi je ustrezno razmerje med ceno in kakovostjo. Za izdelke z višjo kakovostjo in prepoznavno blagovno znamko so romunski potrošniki pripravljeni plačati več. Pri nakupu izdelkov dajejo prednost svežim ter privlačno pakiranim izdelkom. Zanima jih tudi nova tehnologija in najnovejši modni trendi. 

Romunski potrošniki postajajo vse bolj okoljsko ozaveščeni, a so le redki pripravljeni plačati več za trajnostne alternative.

Koncept poprodajnih storitev se še razvija, a so romunski potrošniki pri nakupu vedno bolj pozorni tudi na kakovost poprodajnih storitev.
 
 

Tržne poti, distribucija

Ponudba maloprodajnih mest v Romuniji je podobna kot v drugih evropskih državah in vključuje specializirane trgovine, supermarkete, hipermarkete, cash and carry trgovine, veleblagovnice, bencinske črpalke, kioske, ulične prodajalne, tržnice na prostem in veleprodajne centre.

Romunija je eden glavnih ciljnih trgov v vzhodni Evropi za trgovce na drobno, kot so Metro, Carrefour in Selgros, katerih lokalne trgovine velikega formata beležijo najmočnejšo rast prodaje.

Vodilne trgovske verige v romunskem maloprodajnem sektorju so Kaufland, Carrefour, Metro Cash & Carry, Auchan, Lidl in Penny Market. Vse ustvarijo več kot 1 mlrd EUR prodaje na leto.

V Romuniji je več kot 2.350 trgovin, od katerih je večina trgovin z mešanim blagom (989), sledijo pa jim supermarketi (475) in diskonti (445).

Romunski maloprodajni trg že nekaj let obvladujeta Carrefour in Cora v segmentu hipermarketov (ali Big Box), medtem ko Metro in Selgros konkurirata v cash and carry segmentu.

Maloprodajni trg v Romuniji je privlačen za vedno več mednarodnih blagovnih znamk. Med letoma 2020 in 2025 je na romunski trg vstopilo več kot 40 mednarodnih trgovcev na drobno, pri čemer so bili vodilni sektorji moda, hrana in pijača ter kozmetika.

Na trg so vstopili tudi trgovci s športno opremo, igračami, nakitom, specializiranimi trgovinami in lepotnimi izdelki. Večina blagovnih znamk je izbrala neposredno upravljanje trgovin, namesto širjenja prek franšiz ali partnerstev, kar kaže na močno zaupanje v uspešnost in dobičkonosnost trga.

Hitro se širijo tudi verige hitre prehrane.

Po podatkih Centralnega statističnega urada se je maloprodaja v Romuniji julija 2025 povečala za 1,7 % na letni ravni. Obseg maloprodaje neživilskih izdelkov se je povečal za 4,4 %, prodaja živil pa se je zmanjšala za 1,4 %.

Največji trgovci na drobno po prihodkih

Podjetje Prihodki v mio EUR (2024)
Lidl Discount Srl 4.671,12
Kaufland Romania Scs 3.936,99
Dedeman Srl 2.477,62
Carrefour Romania Sa 2.435,69
Mega Image Srl 2.120,95
Rewe (Romania) Srl 1.786,37
Dante International Sa 1.656,63

 

Spletna prodaja v Romuniji

Po podatkih Mordor Intelligence je vrednost romunskega trga e-trgovine v letu 2025 ocenjena na 7,98 mlrd USD ali približno 7,37mlrd EUR.

Po obsegu e-trgovine se Romunija uvršča na 3. mesto v srednji in vzhodni Evropi, za Poljsko in Češko.

Po uradnih statističnih podatkih je leta 2024 spletne nakupe opravilo 72,9 % romunskih uporabnikov interneta, pri čemer je bilo zabeleženo znatno povečanje na podeželju, kjer je delež spletnih kupcev narasel na 67,3 %.

Rast e-trgovine v Romuniji spodbujajo dostop do digitalizacije, naraščajoči dohodki mladega prebivalstva, pa tudi razvoj tehnologije. Tehnološke inovacije bodo še naprej oblikovale prihodnost spletne maloprodaje in ustvarjale nove priložnosti za potrošnike in podjetja. Trgovci morajo svoje strategije prilagoditi novi realnosti. Inovacije, kot so umetna inteligenca, analiza podatkov ali razvoj mobilnih tehnologij, bodo ključne za konkurenčnost trgovcev na trgu.

Največji segment spletne prodaje v Romuniji predstavljajo oblačila, obutev in modni dodatki. Ta segment je v letu 2024 predstavljal 32,06 % prihodkov romunskega e-trgovine. Sledijo segmenti dostave hrane, kozmetike, potrošniške elektronike, športne opreme, ter zdravil in prehranskih dopolnil.

Analitiki Mordor intelligence napovedujejo, da bo romunski trg e-trgovine v obdobju 2025-2030 rasel s povprečno letno stopnjo 7,81 % in v letu 2030 dosegel vrednost 11,65 mlrd USD ali približno 10,76 mlrd EUR.

Glavna mednarodna spletna ponudnika na romunskem trgu sta Amazon.com Inc., in Zara.

Glavni nacionalni spletni ponudniki:
 
  • eMAG.ro
  • Altex.ro
  • flanco.ro
  • pcgarage.ro
  • evoMAG.ro
  • avstore.ro

Več o spletni prodaji  v tujino in kako vam lahko pri tem pomagamo, si lahko preberete na tej povezavi

Javna naročila

 

Sejmi

 

Plačevanje

Najmanj tvegan in najbolj razširjen način plačila je nepreklicni akreditiv. A ta metoda ni vedno najbolj konkurenčna, saj predstavlja kreditno obveznost za romunskega kupca.

Plačilo na odprti račun je veliko bolj zaželena metoda za romunske kupce, a prinaša več tveganja za izvoznika.

Vsak izvoznik mora pretehtati element tveganja v transakciji glede na odnos s kupcem in stopnjo konkurence.

 
Več: Plačilni promet – izvozno okno

 

Transport in logistika 

Transport in logistika v Romuniji predstavljata ključno področje državne infrastrukturne politike, ki se sooča z velikimi izzivi in razvojnimi zaostanki. Romunija trenutno nima realizirane primarne mreže cestne infrastrukture, ki bi zagotavljala varno povezavo med vsemi regijami države ter z državami članicami Evropske unije.

V romunskem transportnem sektorju prevladuje cestni transport, ki je večinoma (več kot 90 % prevozov) usmerjen v države EU. Cestna infrastruktura v Romuniji je med najmanj razvitimi v Evropi. Država ima najnižjo gostoto avtocest v EU, kar pomembno vpliva na konkurenčnost gospodarstva in povzroča težave pri regionalnem razvoju. Splošno stanje cestne infrastrukture ostaja neustrezno in negativno vpliva na transportno gospodarstvo ter cestno varnost.
 
Tako kot cestno omrežje tudi železniški sistem v Romuniji potrebuje obnovo in nove naložbe. Povprečna hitrost železniškega tovornega prometa v državi je 13 km/h, kar je najmanj v Evropi. Nekonkurenčni in neprofitabilni železniški prevozi se soočajo z dolgimi potovalnimi časi, slabo kakovostjo voznega parka in visokimi cenami storitev.

Rečni in pomorski transport izkazujeta velik neizkoriščen potencial. Donava, ki predstavlja glavno arterijo notranjih plovnih poti, se izkorišča le v 4% svojega teoretičnega potenciala. Pristanišče Constanta je eno glavnih distribucijskih centrov za Srednjo in Vzhodno Evropo. Je večnamensko pristanišče z zmogljivostjo nad 100 mio ton letno in ima 156 privezov, od tega je 140 privezov v obratovanju. Skupna dolžina pristanišča je 29,83 km, globine pa se gibljejo med 8 in 19 metri, kar je najgloblje v Črnem morju.

Za reševanje teh izzivov je država sprejela Operacijski program za transport 2021-2027, z vizijo razširitve transportne infrastrukture po državi za izboljšanje povezanosti med regijami in z EU. Program predvideva naložbe v višini 8,368 mlrd EUR, razporejene v 10 prioritetnih osi, ki pokrivajo cestno, železniško, pomorsko, rečno in mestno infrastrukturo ter multimodalni transport. Program predstavlja ključen korak k zmanjševanju regionalnih razlik, izboljšanju konkurenčnosti države in doseganju evropskih ciljev trajnostne mobilnosti ter zmanjšanja ogljičnih emisij do leta 2050.

Eden izmed najpomembnejših sistemov na področju logistike je RO e-Transport, ki ga je uvedlo romunsko Ministrstvo za finance. Gre za elektronski sistem za nadzor cestnega prevoza blaga z visokim fiskalnim tveganjem. Sistem omogoča sprotno sledenje premikom blaga znotraj države, pri čemer se uporabljajo edinstvene identifikacijske kode, video nadzor in povezava z drugimi državnimi bazami podatkov. Cilj sistema je zmanjšanje davčne utaje in povečanje transparentnosti v logističnih tokovih. Uporaba sistema je obvezna za vse gospodarske subjekte, ki prevažajo blago nad določenimi vrednostnimi in težnostnimi pragovi.


Več:   

Poslovni imeniki in koristne povezave:

 

Druge koristne povezave:


Vrednosti RON in USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2024.
 
 
Viri:
  • Factiva
  • EIU
  • gov.ro
  • The Romania Journal
  • Mordor Intelligence
  • Ministrstvo za evropske naložbe in projekte Republike Romunije


Posodobljeno: september 2025.



Poglejte si tudi: