Uvoz vina v Romunijo v zadnjih letih skokovito narašča
Po statističnih podatkih je Romunija leta 2023 uvozila približno 123 mio litrov vina v vrednosti 270 mio EUR, kar predstavlja okoli 10 % celotne letne porabe.
Ob tem je izvoz znašal okoli 34 mio litrov v vrednosti 72,5 mio EUR.
Trend uvoza vina močno narašča, uvoz pa je zaradi počasne rasti slednjega, vrednostno postal skoraj 4-krat višji od izvoza.
Uvoz vina v Romunijo v zadnjih letih skokovito narašča. Leta 2023 je bil uvoz 4-krat večji po obsegu glede na leto 2018, medtem ko je vrednost uvoza vina dosegla skoraj 270 mio EUR.
Največ uvoženega vina prihaja v Romunijo iz Italije, Moldavije, Francije, Španije in Nemčije. Več ustekleničenega vina uvozijo iz Moldavije, več vina v rinfuzi pa iz Italije.
Romunska trgovinska bilanca v kategoriji vin, se je v zadnjih letih močno nagnila k uvozu. Leta 2023 je trgovinski primanjkljaj znašal 195,9 mio EUR, kar je precej več v primerjavi z 58,8 mio EUR leta 2021.
Večino izvoženega vina Romunija izvozi na enotni evropski trg.
Leta 2023 se je obseg izvoza zmanjšal, višje cene pa so povzročile vrednostno povečanje izvoza vina.
V zadnjih letih se je Romunija v razmerju med proizvodnjo in izvozom uvrstila na 35.–37. mesto med najboljšimi državami proizvajalkami vina.
Zmanjšana proizvodnja je posledica manjše proizvodnje v državah južne poloble (-19 % glede na leto 2022), oziroma neugodnih podnebnih razmer, suše in bolezni vinske trte v lanskem letu.
V Evropski uniji je obseg proizvodnje vina za leto 2023 ocenjen na 150 mio hektolitrov, kar je -7 % manj kot v letu 2022.
Francija se je v letu 2023 vrnila na 1. mesto v kategoriji vinorodnih držav EU, s proizvodnjo 45,8 mio hektolitrov, s čimer je prehitela Italijo, ki je proizvedla 43,9 mio hektolitrov vina, kar je -12 % manj kot leta 2022. Na 3. mestu je bila lani Španija, s proizvodnjo 30,7 mio hektolitrov vina, kar je -14 % manj v primerjavi z letom 2022.
Preberite še: Upad globalnega vinskega trga v letu 2023.
Viri:
Gospodarstvo ter možnosti vstopa na romunski trg
Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
Ob tem je izvoz znašal okoli 34 mio litrov v vrednosti 72,5 mio EUR.
Trend uvoza vina močno narašča, uvoz pa je zaradi počasne rasti slednjega, vrednostno postal skoraj 4-krat višji od izvoza.
Uvoz vina v Romunijo v zadnjih letih hitro narašča
Romunija vsako leto uvozi več kot 6 litrov vina na odraslo osebo, kljub dejstvu, da je država 6. največja evropska proizvajalka vina in med prvimi 15 na svetu.Uvoz vina v Romunijo v zadnjih letih skokovito narašča. Leta 2023 je bil uvoz 4-krat večji po obsegu glede na leto 2018, medtem ko je vrednost uvoza vina dosegla skoraj 270 mio EUR.
Največ uvoženega vina prihaja v Romunijo iz Italije, Moldavije, Francije, Španije in Nemčije. Več ustekleničenega vina uvozijo iz Moldavije, več vina v rinfuzi pa iz Italije.
Romunska trgovinska bilanca v kategoriji vin, se je v zadnjih letih močno nagnila k uvozu. Leta 2023 je trgovinski primanjkljaj znašal 195,9 mio EUR, kar je precej več v primerjavi z 58,8 mio EUR leta 2021.
Izvoz vina upada
Romunija izvozi nekaj manj kot 10 % celotne lokalne proizvodnje vina, od tega večinoma vrhunska vina, kljub temu da zunanji distributerji v Romuniji iščejo predvsem nizkocenovna vina.Večino izvoženega vina Romunija izvozi na enotni evropski trg.
Leta 2023 se je obseg izvoza zmanjšal, višje cene pa so povzročile vrednostno povečanje izvoza vina.
V zadnjih letih se je Romunija v razmerju med proizvodnjo in izvozom uvrstila na 35.–37. mesto med najboljšimi državami proizvajalkami vina.
Razlogi za negativno trgovinsko bilanco v kategoriji vin
- Strnjena struktura romunskega vinskega trga privablja vedno več tujih proizvajalcev, ki želijo prodajati v Romuniji, kjer so cene vina visoke.
- Slaba uspešnost romunskega izvoza vina izhaja tudi iz pomanjkanja zanimanja za izvoz romunskih kleti, saj lahko na domačem trgu vina prodajajo po visokih cenah.
- Pospeševanje izvoza bi potrebovalo več podpore s strani države.
- Romunski pridelovalci nočejo več povečevati vinogradniških površin in se zadovoljijo z višanjem cen. Vinogradniška površina Romunije je v zadnjih letih ostala nespremenjena. Romunija je imela leta 2016 183.000 hektarjev vinogradniških površin, leta 2022 pa 188.000 hektarjev. Od tega jugovzhodno območje Romunije prispeva skoraj 30% k nacionalni proizvodnji vina, medtem ko nekateri statistični podatki pravijo, da se le polovica celotne površine vinogradov uporablja v komercialne namene. Nemški proizvajalci uspejo pridelati dvakrat več vina kot romunski, približno 9 mio hektolitrov na leto, z vinogradi, ki merijo le 103.000 hektarjev. Proizvodnja romunskega vina je ostala razmeroma nespremenjena in je leta 2023 dosegla 4,4 mio hektolitrov, kar je le 4 % nad povprečjem zadnjih 5 let. V nasprotju s tem pa je promet proizvajalcev vina v Romuniji v zadnjih letih enakomerno naraščal. V letu 2021 je na primer v primerjavi z letom 2020 narasel za več kot 20 % in dosegel 2,1 mlrd RON (424 mio EUR).
Globalna proizvodnja vina
Globalna proizvodnja vina je leta 2023 ocenjena na 244 mio hektolitrov, kar je -7 % manj kot leta 2022, kar predstavlja najnižjo količino v zadnjih 60 letih, kažejo podatki Mednarodne organizacije za trto in vino (OIV).Zmanjšana proizvodnja je posledica manjše proizvodnje v državah južne poloble (-19 % glede na leto 2022), oziroma neugodnih podnebnih razmer, suše in bolezni vinske trte v lanskem letu.
V Evropski uniji je obseg proizvodnje vina za leto 2023 ocenjen na 150 mio hektolitrov, kar je -7 % manj kot v letu 2022.
Francija se je v letu 2023 vrnila na 1. mesto v kategoriji vinorodnih držav EU, s proizvodnjo 45,8 mio hektolitrov, s čimer je prehitela Italijo, ki je proizvedla 43,9 mio hektolitrov vina, kar je -12 % manj kot leta 2022. Na 3. mestu je bila lani Španija, s proizvodnjo 30,7 mio hektolitrov vina, kar je -14 % manj v primerjavi z letom 2022.
Preberite še: Upad globalnega vinskega trga v letu 2023.
Viri:
- Factiva
- Economedia.ro
- OIV
Preberite tudi:
Globalni trendi na področju hrane in pijačeGospodarstvo ter možnosti vstopa na romunski trg
Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
- ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
- svetovalci v državah ter
- zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.