Francija 
Predstavitev gospodarstva Francije
Predstavitev države
| Uradni naziv | République Française / Republika Francija |
| Mednarodna oznaka | FR/FRA |
| Glavno mesto | Pariz |
| Velikost (km2) | 543.965 |
| Prebivalci (mio) | 65,4 |
| Uradni jezik | Francoski. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Rimo-katoliki (47 %), muslimani (4 %), protestanti (2 %) |
| Denarna enota | Evro (EUR) |
| Čas | GMT +1, (enako kot v Sloveniji). Poslovni čas |
| Klicna številka | +33 |
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Pariz | 2.139.000 |
| Lyon | 472.000 |
| Marseille | 795.000 |
| Toulouse | 433.000 |
| Nica | 339.000 |
Politična ureditev
|
Pravni sistem: |
Kodificiran rimski pravni sistem; ustava iz leta 1958 |
|
Zakonodajna oblast: |
Dvodomni parlament: Senat šteje 348 članov, ki jih posredno izvolijo lokalni sveti za obdobje šestih let, polovica jih gre v pokoj vsaka tri leta. Državni zbor šteje 577 neposredno izvoljenih članov iz posameznih volilnih enot s sistemom dveh glasovnic za obdobje petih let. Parlament lahko razpusti predsednik. |
|
Volitve: |
Zadnje predsedniške volitve so bile 10. in 24. aprila 2022. V prvem krogu sta največ glasov dobila aktualni predsednik Emmanuel Macron ter skrajna desničarka Marine Le Pen. V drugem krogu je z 58,2 % proti 41,8 % zmagal Macron, ki bo Francijo vodil še prihodnjih 5 let. |
|
Vodstvo države: |
Emmanual Macron (od 14. maja 2017). |
|
Izvršilna oblast: |
Obstaja jasna ločitev med izvršno in zakonodajno oblastjo. Ustavnopravno ima izvršilno oblast Svet ministrov, ki mu predseduje predsednik. Predsednik vlade, ki ga imenuje predsednik, mora presoditi, ali vlada lahko pridobi potrebno večino v parlamentu. V skladu z ustavo premier izroči odstopno izjavo predsedniku, ampak v praksi so predsedniki vlad razrešeni s strani predsednika. Podobno se imenuje in razrešuje ministre, vendar na predlog predsednika vlade. Za ministre ni potrebno, da so člani parlamenta. Premier: Jean Castex (od 3. julija 2020) |
Francija je članica EU (European Union) in EEA (European Economic Area). Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development) in WTO (World Trade Organization).
Vir: EIU; Factiva, maj 2022.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019
| 2023* | 2022* | 2021 | 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 65,7 | 65,6 | 65,4 | 65,3 | 65,1 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | 123 | 123 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 2.625,6 | 2.511,1 | 2.511,9 | 2.303,3 | 2.437,9 |
| BDP per capita (v EUR): | 39.935 | 38.288 | 38.393 | 35.288 | 37.431 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 3.343,8 | 3.196,1 | 2.951,8 | 2.780,3 | 2.950,9 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 50.859 | 48.732 | 45.116 | 42.594 | 45.308 |
| Rast BDP (v %): | 2,1 | 3,9 | 6,7 | -8,0 | 1,8 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 7,5 | 7,6 | 7,8 | 7,9 | 8,2 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 1,5 | 2,2 | 2,1 | 0,5 | 1,3 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -704,0 | -677,2 | -637,5 | -502,1 | -580,1 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 640,7 | 616,9 | 575,8 | 442,7 | 533,4 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 4,0 | 5,5 | 10,4 | -16,1 | 1,5 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 3,9 | 5,3 | 8,2 | -12,2 | 2,4 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 39,2 | 34,2 | 26,5 | 11,6 | 51,3 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 282,5+ | 1.684,1 | 1.694,1 | 1.827,4 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 214,6+ | 1.146,4 | 945,0 | 1.181,4 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 24 | 24 | 24 | 26 |
| Razred tveganja (op): | / | B | B | B | B |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | 32 | 32 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2022 (posodobljeno maj 2022).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
Povprečna in minimalna bruto plača
Minimalna bruto mesečna plača se je v Franciji maja 2022 povišala na 1.645,58 EUR. Povprečna mesečna bruto plača je v letu 2021 znašala 4.083 EUR.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2021 | 2022* | 2023* | 2024* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 4,2 | 4,8 | 2,2 | 2,0 |
| Rast javne potrošnje | 6,5 | 2,1 | 1,0 | 0,8 |
| Rast investicij | 11,7 | 3,6 | 2,8 | 1,8 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
Francija je v letu 2020 izvozila za 428,2 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 498,8 mlrd EUR. Rezultat je -70,6 mlrd EUR trgovinskega primanjkljaja. Največ je Francija v letu 2020 izvažala v Nemčijo (14,5 % od celotnega izvoza), ZDA, Italijo, Belgijo in Španijo. Najpomembnejše blagovne skupine v izvozu so bili stroji in oprema, vozila, električna in elektronska oprema, farmacevtski izdelki in letala. Francija je največ uvažala iz Nemčije (14,3 % od celotnega uvoza), Kitajske, Italije, Španije in Belgije. Največ so uvozili strojne opreme, vozil, električne in elektronske opreme, mineralnih goriv ter farmacevtskih izdelkov.
Francija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2018 - 2023 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2020 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2020 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Stroji, jedrski reaktorji | 12,5 | Stroji, jedrski reaktorji | 11,5 |
| Vozila | 11,4 | Vozila | 9,3 |
| Električna in elektronska oprema | 9,4 | Električna in elektronska oprema | 8,1 |
| Mineralna goriva, olja | 7,0 | Farmacevtski izdelki | 8,0 |
| Farmacevtski izdelki | 5,1 | Zrakoplovi, vesoljska plovila | 6,1 |
| Vodilni uvozni trgi 2020 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2020 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Nemčija | 14,3 | Nemčija | 14,5 |
| Kitajska | 11,3 | ZDA | 7,8 |
| Italija | 7,8 | Italija | 7,7 |
| Španija | 7,1 | Belgija | 7,4 |
| Belgija | 6,5 | Španija | 7,4 |
| Slovenija (45. mesto) | 0,3 | Slovenija (47. mesto) | 0,3 |
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Franciji so v letu 2018 znašale 699,1 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 6,3 %. Celotne izhodne TNI Francije so v letu 2018 znašale 1.277,8 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 5,9 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Franciji 2019 - 2022 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2021.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 167,9 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je ZDA, sledita pa ji Nemčija in Združeno kraljestvo. Največ investicij je na področju nepremičnin in poslovnih storitev.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| ZDA | 41.703,6 |
| Nemčija | 24.118,0 |
| Združeno kraljestvo | 17.288,3 |
| Španija | 11.283,3 |
| Švica | 11.223,2 |
| Druge države | 62.302,5 |
| Skupaj | 167.918,9 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Nepremičnine | 16.045,0 |
| Poslovne storitve | 15.438,2 |
| Progr. opr. in IT storitve | 13.202,4 |
| Komunikacije | 8.640,7 |
| Transport | 8.618,8 |
| Drugi sektorji | 105.973,7 |
| Skupaj | 167.918,9 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020
| Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Airbus | 2.503,6 |
| ProLogis | 2.399,6 |
| Amazon.com | 2.080,5 |
| ArcelorMittal | 1.258,0 |
| IBM | 1.207,7 |
| Lidl | 1.107,1 |
| CGI Group | 961,8 |
Vir: FDI Intelligence, september 2020.
Poglejte si tudi:
Poslovno sodelovanje s Slovenijo
