Francija 
Predstavitev gospodarstva Francije
Predstavitev države
|
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Pariz | 12.223.000 |
| Lyon | 2.166.000 |
| Marseille | 1.718.000 |
| Toulouse | 1.232.000 |
| Bordeaux | 1.128.000 |
| Nica | 1.001.000 |
| Nantes | 873.000 |
Politična ureditev
|
Pravni sistem: |
Kodificiran rimski pravni sistem; ustava iz leta 1958 |
|
Zakonodajna oblast: |
Dvodomni parlament: Senat šteje 348 članov, ki jih posredno izvolijo lokalni sveti za obdobje šestih let, polovica jih gre v pokoj vsaka tri leta. Državni zbor šteje 577 neposredno izvoljenih članov iz posameznih volilnih enot s sistemom dveh glasovnic za obdobje petih let. Parlament lahko razpusti predsednik. |
|
Volitve: |
Zadnje predsedniške volitve so bile 23. aprila 2017. V prvem krogu je največ glasov dobil neodvisni kandidat Emmanuel Macron, pred skrajno desničarko Marine Le Pen. V drugem krogu volitev, ki so potekale 7. maja 2017, je prepričljivo zmagal Emmanuel Macron. |
|
Vodstvo države: |
Neodvisni kandidat Emmanual Macron je bil 7. maja 2017 v drugem krogu predsedniških volitev izvoljen za novega predsednika Francije. Kot predsednik je prisegel 14. maja 2017 in nasledil predsednika François Hollanda, ki je bil neposredno izvoljen za petletni mandat maja 2012. |
|
Izvršilna oblast: |
Obstaja jasna ločitev med izvršno in zakonodajno oblastjo. Ustavnopravno ima izvršilno oblast Svet ministrov, ki mu predseduje predsednik. Predsednik vlade, ki ga imenuje predsednik, mora presoditi, ali vlada lahko pridobi potrebno večino v parlamentu. V skladu z ustavo premier izroči odstopno izjavo predsedniku, ampak v praksi so predsedniki vlad razrešeni s strani predsednika. Podobno se imenuje in razrešuje ministre, vendar na predlog predsednika vlade. Za ministre ni potrebno, da so člani parlamenta. Premier: Jean Castex (od 3. julija 2020) |
Francija je članica EU (European Union) in EEA (European Economic Area). Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development) in WTO (World Trade Organization).
Vir: EIU; Factiva, julij 2020.
Gospodarska politika vlade
Trenutno je glavni politični izziv vlade obvladovanje gospodarske škode, ki jo povzroča pandemija korona virusa in ukrepi za upočasnitev njenega širjenja. Vlada je napovedala izredne fiskalne izdatke, tudi za subvencije plač in državna posojila za podporo podjetjem.
Zdravstvena kriza je precej otežila napredek pri drugih strukturnih vprašanjih, kot sta zmanjšanje brezposelnosti in izboljšanje javnih financ. Od leta 2017 je predsednik Emmanuel Macron sprejel reforme na trgu dela ter v davčnem sistemu in socialnem varstvu, pri čemer je bil največji odpor predvsem s strani javnosti in sindikatov.
Francosko gospodarstvo je eno najproduktivnejših na svetu, merjeno s proizvodnjo na opravljeno uro, a je rast v zadnjem desetletju zaostajala za rastjo drugih držav v regiji. Reforme, ki so jih v Franciji sprejeli po letu 2017, izboljšujejo pogoje za vlagatelje, s tem pa postaja Francije bolj privlačna za tuje naložbe. Vlada precej počasi zmanjšuje povišane ravni javnega dolga in zmanjšuje zajetni javni sektor. Zaradi pandemije bo reševanje teh vprašanj postalo še težja naloga. V skladu s trendi po Evropi se bo v prihodnje tudi v Franciji povečala vloga države v gospodarstvu.
Vir: EIU; Factiva, september 2020.
Poglejte si tudi:
