Francija 
Predstavitev gospodarstva Francije
Predstavitev države
|
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Pariz | 12.223.000 |
| Lyon | 2.166.000 |
| Marseille | 1.718.000 |
| Toulouse | 1.232.000 |
| Bordeaux | 1.128.000 |
| Nica | 1.001.000 |
| Nantes | 873.000 |
Politična ureditev
|
Pravni sistem: |
Kodificiran rimski pravni sistem; ustava iz leta 1958 |
|
Zakonodajna oblast: |
Dvodomni parlament: Senat šteje 348 članov, ki jih posredno izvolijo lokalni sveti za obdobje šestih let, polovica jih gre v pokoj vsaka tri leta. Državni zbor šteje 577 neposredno izvoljenih članov iz posameznih volilnih enot s sistemom dveh glasovnic za obdobje petih let. Parlament lahko razpusti predsednik. |
|
Volitve: |
Zadnje predsedniške volitve so bile 23. aprila 2017. V prvem krogu je največ glasov dobil neodvisni kandidat Emmanuel Macron, pred skrajno desničarko Marine Le Pen. V drugem krogu volitev, ki so potekale 7. maja 2017, je prepričljivo zmagal Emmanuel Macron. |
|
Vodstvo države: |
Neodvisni kandidat Emmanual Macron je bil 7. maja 2017 v drugem krogu predsedniških volitev izvoljen za novega predsednika Francije. Kot predsednik je prisegel 14. maja 2017 in nasledil predsednika François Hollanda, ki je bil neposredno izvoljen za petletni mandat maja 2012. |
|
Izvršilna oblast: |
Obstaja jasna ločitev med izvršno in zakonodajno oblastjo. Ustavnopravno ima izvršilno oblast Svet ministrov, ki mu predseduje predsednik. Predsednik vlade, ki ga imenuje predsednik, mora presoditi, ali vlada lahko pridobi potrebno večino v parlamentu. V skladu z ustavo premier izroči odstopno izjavo predsedniku, ampak v praksi so predsedniki vlad razrešeni s strani predsednika. Podobno se imenuje in razrešuje ministre, vendar na predlog predsednika vlade. Za ministre ni potrebno, da so člani parlamenta. Premier: Edouard Philippe (The Republicans). |
Francija je članica EU (European Union) in EEA (European Economic Area). Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development) in WTO (World Trade Organization).
Vir: EIU; Factiva, marec 2020.
Gospodarska politika vlade
Glavni politični izzivi francoske vlade so zmanjšanje brezposelnosti, povečanje konkurenčnosti, spodbujanje gospodarske rasti in izboljšanje javnih financ. Predsednik Emanuel Macron uresničuje reforme na področju trga dela, davčnega sistema in socialnega varstva. Kljub trdni parlamentarni večini njegove stranke, prihaja do nasprotovanj, predvsem iz javnosti in sindikatov, pa tudi iz zaščitenih gospodarskih sektorjev, ki jih Macron namerava liberalizirati.
Francosko gospodarstvo je eno najbolj produktivnih na svetu, vendar je njegova stopnja rasti v zadnjem desetletju zaostajala za stopnjo rasti v regiji. Reforme, izpeljane po letu 2017 so povzročile izboljšanje trga dela in davčnega sistema. Stopnja davka od dohodkov pravnih oseb se je znižala iz 33,3 % na 25 %, kar bo podpiralo domače poslovanje ter izboljšalo globalno predstavo o Franciji kot naložbeni lokaciji.
Ena od prihodnjih usmeritev vladne politike bo tudi institucionalna reforma evro območja. Predsednik Macron želi okrepiti francosko-nemško partnerstvo in si prizadeva za večjo integracijo znotraj območja. V tujini pa si Macron želi predstaviti sebe kot prvaka v boju proti podnebnim spremembam.
Vir: EIU; Factiva, marec 2020.
Poglejte si tudi:
