Francija 
Predstavitev gospodarstva Francije
Predstavitev države
|
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Pariz | 12.223.000 |
| Lyon | 2.166.000 |
| Marseille | 1.718.000 |
| Toulouse | 1.232.000 |
| Bordeaux | 1.128.000 |
| Nica | 1.001.000 |
| Nantes | 873.000 |
Politična ureditev
|
Pravni sistem: |
Kodificiran rimski pravni sistem; ustava iz leta 1958 |
|
Zakonodajna oblast: |
Dvodomni parlament: Senat šteje 348 članov, ki jih posredno izvolijo lokalni sveti za obdobje šestih let, polovica jih gre v pokoj vsaka tri leta. Državni zbor šteje 577 neposredno izvoljenih članov iz posameznih volilnih enot s sistemom dveh glasovnic za obdobje petih let. Parlament lahko razpusti predsednik. |
|
Volitve: |
Zadnje predsedniške volitve so bile 23. aprila 2017. V prvem krogu je največ glasov dobil neodvisni kandidat Emmanuel Macron, pred skrajno desničarko Marine Le Pen. V drugem krogu volitev, ki so potekale 7. maja 2017, je prepričljivo zmagal Emmanuel Macron. |
|
Vodstvo države: |
Neodvisni kandidat Emmanual Macron je bil 7. maja 2017 v drugem krogu predsedniških volitev izvoljen za novega predsednika Francije. Kot predsednik je prisegel 14. maja 2017 in nasledil predsednika François Hollanda, ki je bil neposredno izvoljen za petletni mandat maja 2012. |
|
Izvršilna oblast: |
Obstaja jasna ločitev med izvršno in zakonodajno oblastjo. Ustavnopravno ima izvršilno oblast Svet ministrov, ki mu predseduje predsednik. Predsednik vlade, ki ga imenuje predsednik, mora presoditi, ali vlada lahko pridobi potrebno večino v parlamentu. V skladu z ustavo premier izroči odstopno izjavo predsedniku, ampak v praksi so predsedniki vlad razrešeni s strani predsednika. Podobno se imenuje in razrešuje ministre, vendar na predlog predsednika vlade. Za ministre ni potrebno, da so člani parlamenta. Premier: Edouard Philippe (The Republicans). |
Francija je članica EU (European Union) in EEA (European Economic Area). Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development) in WTO (World Trade Organization).
Vir: EIU; Factiva, september 2019.
Gospodarska politika vlade
Glavni politični izzivi francoske vlade so zmanjšanje brezposelnosti, povečanje konkurenčnosti, spodbujanje gospodarske rasti in izboljšanje javnih financ. Predsednik Emanuel Macron uresničuje reforme na področju trga dela, davčnega sistema in socialnega varstva. Kljub trdni parlamentarni večini njegove stranke prihaja do nasprotovanj, predvsem iz javnosti in sindikatov, pa tudi iz zaščitenih gospodarskih sektorjev, ki jih Macron namerava liberalizirati.
Institucionalna reforma evro območja bo v prihodnjih letih še ena od usmeritev vladne politike. Predsednik Macron želi okrepiti francosko-nemško partnerstvo in si prizadeva za večjo integracijo znotraj območja. V tujini pa si Macron želi predstaviti sebe kot prvaka v boju proti podnebnim spremembam.
V letu 2018 je inflacija dosegla 2,1 %. V letu 2019 in 2020 naj bi se znižala na 1,2 % , oz. 1,4 %. V letu 2021 naj bi dosegla 1,7 %.
Povprečna stopnja nezaposlenosti je v letu 2018 znašala 8,8 %, v letu 2019 naj bi znašala 8,4 %. V letih 2020 in 2021 naj bi stopnja nezaposlenosti dosegla 8 %, oz. 7,7 %.
Minimalna bruto mesečna plača v letu 2019 v Franciji znaša 1.591 EUR, povprečna mesečna bruto plača pa 2.957 EUR.
Vir: EIU; Factiva, september 2019.
Poglejte si tudi:
