Francija

Prodaja v Francijo

Trendi obnašanja kupcev in kupna moč

Francoski potrošniki imajo raznolik, prefinjen okus. Nakupovanje jim največkrat predstavlja zabavo in užitek. Radi preizkušajo nove inovativne izdelke, zanimajo pa jih tudi digitalne, kulturne in potovalne storitve. Med potrošniki hitro narašča zanimanje za trajnostni razvoj in odgovorno proizvodnjo.

Kakovost je med najpomembnejšimi faktorji nakupne odločitve, zato so francoski potrošniki naklonjeni izdelkom s certifikatom kakovosti. Pri nakupu živil dajejo prednost kakovostnim lokalnim izdelkom, vse večje pa je povpraševanje tudi po ekoloških prehrambnih izdelkih.

Zvestoba blagovni znamki je odvisna od vrste izdelkov. Francozi so zvesti blagovnim znamkam s področja kozmetike, oblačil in TV aparatov, manj pa blagovnim znamkam v segmentu gospodinjskih aparatov in opreme za dom.

Velik vpliv za nakupne odločitve imajo socialni mediji, predvsem na področju kulinarike, kozmetičnih izdelkov in mode. Veliko dajo na oglase, mnenja in komentarje uporabnikov in vplivnežev. Vsak tretji uporabnik interneta v Franciji sledi influencerju, 75 % sledilcev pa je že opravilo nakup po nasvetu influencerja.

 

Tržne poti, distribucija

Francoski maloprodajni trg je dinamičen, visoko razvit in konkurenčen. Mala in srednje velika trgovska podjetja v družinski lasti hitro propadajo, saj ne morejo konkurirati velikim hipermarketom. Vzpostavitev hipermarketov urejata zakon Royer iz leta 1973 in Raffarinov zakon iz leta 1996. Njun namen je zaščita lokalnih trgovin.

V zadnjih letih so hitro rast beležili segmenti neposredne prodaje, spletne prodaje in specializiranih trgovin. Trgovci si prizadevajo, da bi ponudili kupcem dodatne storitve, povezane z izdelki in blagovno znamko. Potrošniki ne želijo več samo kupiti, želijo doživeti posebne nakupovalne izkušnje. Zato ima veliko trgovin prostore s posebnim ambientom, ki je povezan z blagovno znamko.

Prodaja v hipermarketih je v letu 2019 upadla za 3 % na 105 mlrd EUR. Po napovedih bo v prihodnjih petih letih rasla po 1 % povprečni letni stopnji. Največji konkurent v segmentu hipermarketov je trgovsko podjetje Galec - Centre Distributeur Edouard Leclerc, ki je imel v letu 2019 27 % tržni delež, na drugem mestu pa je trgovska veriga Carrefour.

Prodaja v diskontnih prodajalnah se je v Franciji v letu 2019 zmanjšala za 1 % na 16,9 mlrd EUR. Po napovedih pa se bo prodaja v diskontih v prihodnjih petih letih povečevala po 4 % povprečni letni stopnji. Največji konkurent v segmentu diskontnih trgovcev je Lidl, ki je imel v letu 2019 61 % tržni delež, na drugem mestu pa je Aldi.
 
Vrednost E-trgovine se je v Franciji v letu 2019 povečala za 12 % in dosegla 46,5 mlrd EUR. Po napovedih bo v prihodnjih petih letih rasla po 9 % povprečni letni stopnji. Amazon.com je vodilni spletni ponudnik na zelo razdrobljenem francoskem trgu spletne prodaje. Drugi pomembnejši mednarodni ponudnik je še eBay, med domačimi pa Vente-privee.com, SAS, Casino Guichard-Perrachon SA in Showroomprive SARL.


 
Največji trgovci na drobno po prihodkih:
 
Podjetje Prihodki v mio EUR (2019)
Carrefour SA 75.351,49
Auchan Holding SA 58.613,37
Casino, Guichard-Perrachon SA 35.210,17
Csf 23.275,09
Kering SA 16.142,61
Cooperative U Enseigne 11.653,21
Distribution Casino France 9.353,55
 
 

Javna naročila

 

Sejmi

 

Plačevanje

Običajen način plačevanja je plačevanje na odprt račun, manj se uporabljajo akreditivi, menice in dokumentarni inkaso. Francija je kot članica EU del medbančnega sistema SEPA.
 
Zamude pri plačilu so v Franciji pogostejše kot v drugih zahodnoevropskih državah. Povprečni plačilni rok je bil v Franciji v letu 2019 34 dni, povprečna zamuda plačila pa 25 dni.


 
Več: Plačilni promet – izvozno okno
 
 

Transport in logistika

Svetovni gospodarski forum (WEF) v svojem poročilu za leto 2019 uvršča Francijo na 10. mesto z vidika razvitosti transportne infrastrukture.
 
Francoski transportni sektor je v obdobju 2014-2018 upadal po -0,9 % povprečni letni stopnji in v letu 2018 dosegel vrednost 56,9 mlrd EUR.
 
Francija ima obsežno mrežo cestnih, železniških in vodnih omrežij, pariško mednarodno letališče Charles de Gaulle pa je mednarodno prometno središče v zahodni Evropi. Napredna infrastruktura je ključnega pomena za rast transportnega sektorja. Francija je članica pobude vseevropskega prometnega omrežja (TENT) in zato prejema sredstva EU za razvoj svoje infrastrukture. Ta sredstva vključujejo projekte, ki naj bi do konca leta 2020 dosegli skupno 24,7 mlrd EUR.
 
Največ transporta v Franciji poteka po cestah. Cestni transport je v letu 2018 ustvaril prihodke v višini 41,9 mlrd EUR, kar predstavlja 73,7 % celotne vrednosti sektorja. Pomorski transport je v tem obdobju ustvaril 11,4 mlrd EUR prihodkov ali 20 % vrednosti sektorja. Francija največ trguje s sosednjimi in bližnjimi državami. Nemčija, Belgija, Luksemburg, Italija, Španija, Švica in Združeno kraljestvo predstavljajo kar 45,9 % francoske mednarodne trgovine.
 
Analitiki napovedujejo, da bo francoski transportni sektor v prihodnjih petih letih rasel po 3,1 % povprečni letni stopnji in v letu 2023 dosegel vrednost 63,3 mlrd EUR.


Tržna segmentacija za leto 2018
 
Segment Odstotek
Cestni transport 73,7 %
Pomorski transport 20,0 %
Letalski transport 4,2 %
Železniški transport 2,1 %
 

Več:  

Poslovni imeniki in koristne povezave:

 

 

Posodobljeno april 2020.

_