Upad globalnega vinskega trga v letu 2023

Svetovni vinski trg je v krizi, saj so ravni proizvodnje leta 2023 dosegle zgodovinsko nizko raven, prodajo pa so ovirale visoke povprečne izvozne cene in zmanjšano povpraševanje.

Glede na letno poročilo Mednarodne organizacije za trto in vino (OIV) je celotna količina izvoženega vina leta 2023 padla na 99 mio hektolitrov, a je upad obsega izravnala visoka vrednost izvoza, ki je dosegla 36 mlrd EUR. Povprečna cena za liter izvoženega vina je dosegla rekordnih 3,62 EUR.

Svetovna poraba vina že od leta 2007 postopoma upada, nedavni padec pa je posledica zmanjšanja povpraševanja s Kitajske.

Poraba vina se je povečala med pandemijo Covid-19, a je po pandemiji ponovno upadla, saj so se cene vina močno dvignile zaradi visokih stroškov energije in surovin ter motenj v dobavni verigi, kar je vplivalo na višje stroške proizvodnje in distribucije. 
 

Francija je v letu 2023 prehitela Italijo in postala največja proizvajalka vina 

Francija je leta 2023 prehitela Italijo in postala največja svetovna proizvajalka vina, saj je po ocenah proizvedla 48 mio hektolitrov vina.

Država je leta 2023 proizvedla nekaj več kot petino svetovnega vina, s tem pa za 8,3 % presegla petletno povprečje.

V zadnjih letih je francoska vlada zagotovila podporo vinarjem, da so uničili odvečne zaloge in odstranili trte. Prav tako je v nekaterih regijah dala zeleno luč za predelavo presežkov vina v žgane pijače z visoko vsebnostjo alkohola, ki se pogosto uporabljajo kot bio goriva.
 
Francija je največja porabnica vina v Evropi in 2. največja na svetu.
 
V Franciji so leta 2023 popili 24,4 mio hektolitrov vina, kar je -2,4 % manj kot leta 2022.

Največji porabnik vina na svetu so bile v letu 2023 ZDA, s 33,3 mio hektolitrov popitega vina (-3 % manj kot leta 2022).

Francoski izvoz vina je zaradi oslabljenega mednarodnega povpraševanja leta 2023 nekoliko upadel. Država je lani največ prispevala k zmanjšanju izvoza vina po vsem svetu, ki je glede na obseg upadel za -800.000 hektolitrov, vrednostno pa za -300 mio EUR.

Italija, Španija in Francija so lani skupaj izvozile več kot polovico (56 %) svetovne količine vina in 63 % celotne izvozne vrednosti. Vse 3 države so zabeležile upad izvoza po obsegu in vrednosti. Francija je ostala izvoznica z najvišjo vrednostjo.

 
 

Izvozni trendi kažejo, da je trg vina v razsutem stanju močnejši od ustekleničenega 

Svetovni izvoz vina je leta 2023 padel na najnižjo raven v zadnjih 13 letih, predvsem na račun ustekleničenega vina.

OIV kot razloge navaja majhen obseg proizvodnje na južni polobli, visoke povprečne izvozne cene in oslabljeno mednarodno povpraševanje.

Obseg globalnega izvoza vina se je lani zmanjšal za -6,3 % na 99,3 mio hektolitrov, kar je najnižja zabeležena vrednost od leta 2010. Vrednostno se je izvoz zmanjšal za -4,7 % na 36 mlrd EUR.

Padec izvoza je bil posledica padca izvoza ustekleničenega vina, katerega izvoz se je najbolj zmanjšal tako v obsegu kot v vrednosti. To kaže na morebitni premik k cenejšim izdelkom.

Nekoliko manj se je lani zmanjšal izvoz vina v vrečah in v razsutem stanju, ki je večinoma cenejše od ustekleničenega, in sicer za -4 % medletno v primerjavi z -9 % upadom izvoza ustekleničenega vina.

Znižala se je tudi povprečna cena izvoženega vina bag-in-box, in sicer za -7 % na 0,70 EUR na liter.

Kljub temu, da je leta 2023 vino v razsutem stanju predstavljalo 33 % skupnega svetovnega izvoza vina, je ta kategorija vina predstavljala le 7 % celotne vrednosti izvoza.

Izvoz penine se je lani po obsegu medletno zmanjšal za - 4 %, po vrednosti pa za -1 %. Je pa povprečna izvozna cena penine zrasla za 4 % na 8,2 EUR za liter. 
 

Države, ki so lani največ prispevale k medletnemu upadu izvoza vina

Države, ki so lani največ prispevale k medletnemu upadu izvoza vina so:
 

• Čile (-1,5 mio hektolitrov)
• Južna Afrika (- 0,9 mio hektolitrov)
• Francija (- 0,8 mio hektolitrov)

ZDA, Nova Zelandija in Argentina so leta 2023 izvozile -700.000 hektolitrov manj kot leta 2022.

Kanada je zabeležila še posebej velik padec obsega izvoza ustekleničenega vina (-47 %), prav tako ZDA (-20 %), Argentina (-24 %) in Čile (-21 %).

Čile, ZDA in Argentina so prav tako zabeležile velik padec vrednosti izvoza ustekleničenega vina.


 

Turška vinska industrija se sooča z velikimi težavami 

Turčija ima 5. največjo površino z vinsko trto na svetu, vendar jo je v zadnjem desetletju izgubila približno petino.

Po ocenah OIV je imela Turčija v letu 2023 410.000 hektarjev zemlje z vinsko trto.

Turški vinarji se soočajo z ovirami konservativne turške vlade. Erdoganova vlada je leta 2011 prepovedala spletno prodajo alkohola. Trženje alkohola je prepovedano, maloprodaja pa omejena. Erdogan razmišlja tudi o shemi depozita za alkohol, ki bi od vinarjev zahtevala, da zagotovijo veliko finančno zavarovanje za kritje morebitnih prihodnjih davkov ali upravnih kazni.

Kljub temu, da ima Turčija eno največjih površin z vinsko trto na svetu, pa zaradi zgodovinskih, verskih in političnih razlogov le majhen odstotek trt uporablja za pridelavo vinskega grozdja.

Turčije tudi ni na seznamu 20 najboljših proizvajalk vina na svetu.

Preberite tudi: Turške proizvajalce vina in piva bremenijo vse večje davčne in druge omejitve
 

Kitajska ima osrednjo vlogo pri zmanjševanju svetovne potrošnje 

Zmanjšanje porabe vina na Kitajskem, kjer od leta 2018 poraba vina upada povprečno za 2 mio hektolitrov letno, ima osrednjo vlogo pri zniževanju svetovne porabe vina.

Na Kitajskem so leta 2023 porabili 6,8 mio hektolitrov vina, kar je -24,7 % manj kot leta 2022.

Kitajska je leta 2023 z 8. največje porabnice vina padla na 9. mesto, prehitela jo je Argentina, kjer so lani porabili 7,8 mio hektolitrov vina.

Poraba na Kitajskem upada že od leta 2018, ko je poraba znašala 17,6 mio hektolitrov.

Uvoz vina na Kitajsko se je leta 2023 prav tako zmanjšal že 6. leto zapored, pri čemer se je obseg zmanjšal za -26,1 % na 2,5 mio hektolitrov, vrednost pa za -21,7 % na 1,1 mlrd EUR.


Viri:  Factiva, Just-drinks, OIV

 

Preberite tudi: 

Globalni trendi na področju hrane in pijače

Gospodarstvo ter možnost vstopa na francoski trg



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.