Republika Južna Afrika

Predstavitev gospodarstva Republike Južne Afrike

Predstavitev države

Uradni naziv Republic of South Africa / Republika Južna Afrika
Mednarodna oznaka ZA/ZAF 
Glavno mesto Pretoria
Velikost (km2) 1.219.090
Prebivalci (mio) 58,6
Uradni jezik 11 uradno priznanih jezikov. Več o poslovnem sporazumevanju 
Vera Kristjani (86 %), afriške religije (5,4 %), muslimani (1,9 %).
Denarna enota Južnoafriški rand (ZAR)
Čas GMT + 2, Slovenija +1. Poslovni čas
Klicna številka + 27


Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Johannesburg 4.900.000
Cape Town 4.000.000
Ethekwini (vključuje Durban) 3.660.000
Ekurhuleni 3.370.000
Pretoria 2.743.000


 

Politični sistem

Politični sistem:

Zvezna država, sestavljena iz nacionalne vlade in devetih deželnih vlad

Pravni sistem:

Temelji na rimsko-nizozemskem pravu in ustavi iz leta 1996, v veljavi od 4. februarja 1997.

Zakonodajna oblast:

Dvodomni parlament; Nacionalna skupščina je izvoljena vsakih pet let in šteje 400 članov. Nacionalni svet provinc šteje 90 članov.

Volitve:

Zadnje volitve so potekale 8. maja 2019. Naslednje volitve bodo v letu 2024.

Vodstvo države:

Predsednika izvoli Nacionalna skupščina. Po ustavi lahko predsednik služi največ dva petletna mandata. Predsednik je hkrati predsednik države in predsednik vlade.

Izvršilna oblast:

Matamela Cyril Ramaphosa (funkcijo je prevzel 15.2.2018). Na zadnjih volitvah, ki so potekale 8.maja 2019, je s 57,7 % glasov ponovno slavila vladajoča stranka Afriškega nacionalnega kongresa (ANC), ki jo vodi Cyril Ramaphosa. 

 

Republika Južna Afrika je članica WTO (World Trade Organisation), SACU (Southern African Customs Union) in SADC (Southern African Development Community).


Vir: EIU; Factiva, februar 2022.

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.


Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019

  2023* 2022* 2021 2020 2019
 Število prebivalcev (v mio): 61,5 60,8 60,0 59,3 58,6
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / / 49 48
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 371,7 350,6 342,5 294,2 346,6
 BDP per capita (v EUR): 6.049 5.771 5.705 4.960 5.918
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 830,5 790,4 742,9 711,9 765,3
 BDP per capita (PPP, v EUR): 13.514 13.010 12.373 12.004 13.069
 Rast BDP (v %): 2,5 2,1 4,9 -6,4 0,1
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 35,2 35,1 34,8 29,2 28,7
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 4,6 4,8 4,6 3,2 4,1
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -83,0 -81,6 0,0 -59,4 -78,1
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 92,0 95,0 102,7 75,0 80,4
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 6,7 5,9 7,9 -12,0 -3,4
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 8,4 8,5 7,3 -17,4 0,5
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 4,9 4,4 33,8 2,8 4,6
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 10,2+ 61,6 44,1 47,7
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 5,1+ 13,5 10,4 24,3
Stopnja tveganja države (op): / 38 36 42 43
Razred tveganja (op): / B B C C


Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190. 
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2022 (posodobljeno maj 2022).
(/)  Podatek ni na voljo. 

Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.

 

 

Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
 

Povprečna in minimalna bruto plača

 

Minimalna bruto plača se je v Republiki Južni Afriki v letu 2022 povečala na 23,19 ZAR (1,32 EUR) na uro.
Povprečna bruto mesečna plača je v Q3 2021 narasla na 24.051 ZAR, kar je približno 1.376,18  EUR.


Vrednosti ZAR so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.

 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2021 2022* 2023* 2024*
Rast zasebne potrošnje 3,7 3,1 3,1 3,3
Rast javne potrošnje 4,0 2,3 3,0 3,2
Rast investicij 3,3 2,0 2,6 3,0


(*) EIU napoved.
 

Vir: EIU; Factiva, marec 2022.

 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza


Presežek na tekočem računu je za leto 2020 znašal 13,7 mlrd EUR. Izvoz blaga v letu 2020 je znašal 73,3 mlrd EUR, uvoz pa 59,6 mlrd EUR. Največ je Republika Južna Afrika v letu 2020 izvažala drage kamne in kovine, rude, vozila, mineralna goriva ter stroje. Vodilni izvozni trg v letu 2020 je bila Kitajska, kamor so izvozili 11,4 % celotnega izvoza. Sledijo ZDA, Nemčija, Združeno kraljestvo in Japonska. Uvažali so mineralna goriva, stroje, električno in elektronsko opremo, blago široke potrošnje in vozila. Največ so v letu 2020 uvozili iz Kitajske (20,8 % od celotnega uvoza), Nemčije, ZDA, Indije in Savdske Arabije.

 

Republika Južna Afrika - gibanje izvoza in uvoza blaga 2018 - 2023 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.

 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2020 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2020 % od celote
Mineralna goriva, olja 13,9 Biseri, dragi kamni, plemenite kovine 23,3
Stroji, jedrski reaktorji 13,2 Rude, žlindre in pepeli 14,9
Električna in elektronska oprema 10,3 Vozila 9,8
Ostalo blago 7,5 Mineralna goriva, olja 8,0
Vozila 6,4 Stroji, jedrski reaktorji 5,7
 
Vodilni uvozni trgi 2020 % od celote Vodilni izvozni trgi 2020 % od celote
Kitajska 20,8 Kitajska 11,4
Nemčija 9,1 ZDA 8,3
ZDA 6,4 Nemčija 8,1
Indija 5,2 Združeno kraljestvo 4,9
Savdska Arabija 3,9 Japonska 4,4
Slovenija (67. mesto) 0,1 Slovenija (53. mesto) 0,2


Vir: Factiva; ITC, junij 2021.

 

Tuje neposredne investicije

Gibanje tujih neposrednih investicij 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Republiki Južni Afriki so v letu 2018 znašale 109,2 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 0,5 %. Celotne izhodne TNI Republike Južne Afrike so v letu 2018 znašale 201,7 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 15,4 %.
 

 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Republiki Južni Afriki 2019 - 2022 (grafični prikaz)


 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2021.

 

Struktura tujih neposrednih investicij

 
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 93,0 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Združeno kraljestvo, sledita pa ji ZDA in Kitajska. Največ investicij je na področju obnovljivih virov energije in kovin.
 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020
 
Država vlagateljica Obseg investicij
(v mio EUR)
Združeno kraljestvo 14.588,2
ZDA 12.830,1
Kitajska 11.262,0
Nemčija 6.891,1
Avstralija 4.968,3
Druge države 42.448,2
Skupaj 92.988,1
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
 
Panoga Obseg investicij
(v mio EUR)
Obnovljivi viri energije 15.529,4
Kovine 11.937,9
Orig. avtomobilski deli 8.215,8
Komunikacije 7.127,1
Transport 6.991,7
Drugi sektorji 43.186,3
Skupaj 92.988,1
 
 
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020  
 
Podjetje Obseg investicij
(v mio EUR)
Enel Green Power 2.363,2
Mainstream Renewable Power 1.873,6
Building Energy 1.633,5
Volkswagen South Africa 815,9
IBM 488,8
Amazon Web Services 485,1
Ford South Africa 455,3
 
 
 
Vir: FDI Intelligence, september 2020.


 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Poslovno sodelovanje s Slovenijo