Kitajska

Predstavitev gospodarstva Kitajske

Predstavitev države

Uradni naziv:

Mednarodna oznaka:

Glavno mesto:

Velikost (km2):

Prebivalci (mio):

Uradni jezik:

Vera:

BDP na prebivalca:

Denarna enota:

Čas:

Klicna številka:

Zhonghua Renmin Gongheguo / Ljudska republika Kitajska

CN / CHN

Peking

9.561.000

1.395,1

Kitajski (številne različice jezikov in jeziki manjšin

Budisti 18,2 %, kristijani 5,1 %, muslimani 1,8 %, ateisti 52,2 %, ostali 22,7 %

9.412 EUR (2020)

Kitajski juan renminbi (CNY)

Slovenija +7 (GMT + 8)

+ 86



 

Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Shanghai 22.500.000
Peking 19.700.000
Shenzhen 12.900.000
Guangzhou 11.000.000
Tianjin 10.700.000
Chongqing 10.200.000


Politična ureditev

Politični sistem:

Enopartijska vladavina Kitajske komunistične stranke (CCP)

Zakonodajna oblast:

Enodomni Nacionalni ljudski kongres (NPC) sestavlja 2.989 delegatov izvoljenih na ravni pokrajin, mestnih uprav, avtonomnih pokrajin in oboroženih sil. NPC potrdi predsednika in člane državnega sveta, kot tudi članstvo Stalnega odbora NPC, ki se sestaja, kadar NPC ne zaseda. Vse veje zakonodajne in izvršilne oblasti imajo petletni mandat.

Obstaja 22 pokrajin, štiri mestne uprave neposredno pod nadzorom centralne vlade in pet avtonomnih regij. Vse te različne vrste regionalnih administracij izvolijo lokalne ljudske kongrese, ki jih upravljajo ljudske vlade.

Volitve:

Zadnje volitve so bile marca 2018, naslednje pa bodo marca 2023.

Vodstvo države:

Predsednika in podpredsednika odobri zakonodajalec za največ dva zaporedna petletna mandata. Predsednik: Xi Jinping (od marca 2013, ponovno izvoljen marca 2018). Podpredsednik: Wang Quishan (od marca 2018)

Izvršilna oblast:

Politbiro (politični biro) CCP odloča o politiki in nadzoruje imenovanja vseh članov na administrativni, zakonodajni in izvršilni ravni oblasti.

Premier: Li Keqiang (od 16. marca 2013)

 

Kitajska je članica WTO (World Trade Organisation), IMF (International Monetary Fund), APEC (Asian Pacific Economic Cooperation) in ASEM (Asia-Europe Meeting). Podpisan ima sporazum o prosti trgovini s skupino ASEAN (Association of Southeast Asian Nations) ter Novo Zelandijo.


Vir: EIU; Factiva, februar 2021.

 

Gospodarska politika vlade

Administracija predsednika Xija si prizadeva za trajnostno rast in trajni politični nadzor s strani KPK. Oblasti so formalni cilj BDP leta 2020 opustile zaradi negotovosti, ki je izhajala iz izbruha pandemije korona virusa. To bi lahko pomenilo korak k osredotočanju na druge cilje, kot je preprečevanje korupcije, odpravljanje neenakosti v bogastvu, pa tudi zajezitev finančnega tveganja in odprava revščine na podeželju. Vendar izbruh korona virusa leta 2020 ter napetosti med ZDA in Kitajsko ovirajo to politično agendo.

Načrtovane reforme v podjetjih v državni lasti so zelo konservativne, napredek pri liberalizaciji trga se je upočasnil. Predsednik Xi Jinping si tudi prizadeva razširiti mednarodno vlogo Kitajske in povečati naložbe v države v razvoju. 

Politična podpora gospodarstvu se bo leta 2021 zmanjšala, saj se občasni izbruhi korona virusa še vedno zmanjšujejo in hitro nadzirajo na lokalni ravni. Kitajska bo v prvi polovici leta 2021 začela z masovnim cepljenjem prebivalstva in sicer s cepivi, ki so jih razvile lokalne institucije. 60 % precepljenost prebivalstva je malo verjetna do konca leta 2022, vendar to dejstvo ne bo imelo večjega negativnega vpliva na gospodarstvo, saj Kitajska pandemijo učinkovito nadzira.

Programi cepljenja na globalni ravni povečujejo zunanje povpraševanje, Kitajska pa ima vodilno vlogo v svetovnih dobavnih verigah. Gospodarska politika se bo poostrila, ko bodo mednarodni odnosi Kitajske postali bolj zaostreni. Vlada se bo osredotočila na spodbujanje domačega povpraševanja, hkrati pa bo spodbujala prizadevanja za samooskrbo na področjih, vključno s kmetijstvom in tehnologijo.




Vir: EIU; Factiva, februar 2021.
 


Poglejte si tudi:

Pregled gospodarskih gibanj

Gospodarske panoge