Kitajska 
Predstavitev gospodarstva Kitajske
Predstavitev države
| Uradni naziv | Zhonghua Renmin Gongheguo / Ljudska republika Kitajska |
| Mednarodna oznaka | CN/CHN |
| Glavno mesto | Peking |
| Velikost (km2) | 9.561.000 |
| Prebivalci (mio) | 1.412,6 |
| Uradni jezik | Kitajski. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Budisti (18,3 %), kristjani (5,2 %), muslimani (2 %) |
| Denarna enota | Kitajski juan (CNY), renminbi (RMB) |
| Čas | GMT +8, Slovenija +7. Poslovni čas |
| Klicna številka | +86 |
Prebivalstvo Kitajske
Kitajska ima 1.412,6 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Shanghai | 22.500.000 |
| Peking | 19.700.000 |
| Shenzhen | 12.900.000 |
| Guangzhou | 11.000.000 |
| Tianjin | 10.700.000 |
| Chongqing | 10.200.000 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Enopartijska vladavina Kitajske komunistične stranke (CCP) |
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomni Nacionalni ljudski kongres (NPC) sestavlja 2.989 delegatov izvoljenih na ravni pokrajin, mestnih uprav, avtonomnih pokrajin in oboroženih sil. NPC potrdi predsednika in člane državnega sveta, kot tudi članstvo Stalnega odbora NPC, ki se sestaja, kadar NPC ne zaseda. Vse veje zakonodajne in izvršilne oblasti imajo petletni mandat. Obstaja 22 pokrajin, štiri mestne uprave neposredno pod nadzorom centralne vlade in pet avtonomnih regij. Vse te različne vrste regionalnih administracij izvolijo lokalne ljudske kongrese, ki jih upravljajo ljudske vlade. |
|
Volitve: |
Zadnje volitve so bile marca 2018, naslednje pa bodo marca 2023. |
|
Vodstvo države: |
Predsednika in podpredsednika odobri zakonodajalec za največ dva zaporedna petletna mandata. Predsednik: Xi Jinping (od marca 2013, ponovno izvoljen marca 2018). Podpredsednik: Wang Quishan (od marca 2018) |
|
Izvršilna oblast: |
Politbiro (politični biro) CCP odloča o politiki in nadzoruje imenovanja vseh članov na administrativni, zakonodajni in izvršilni ravni oblasti. Premier: Li Keqiang (od 16. marca 2013) |
Kitajska je članica WTO (World Trade Organisation), IMF (International Monetary Fund), APEC (Asian Pacific Economic Cooperation) in ASEM (Asia-Europe Meeting). Podpisan ima sporazum o prosti trgovini s skupino ASEAN (Association of Southeast Asian Nations) ter Novo Zelandijo.
Vir: EIU; Factiva, februar 2022.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019
| 2023* | 2022* | 2021 | 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 1.432,5 | 1.423,7 | 1.412,6 | 1.411,8 | 1.400,1 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | 150 | 149 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 16.720,2 | 16.027,7 | 14.994,5 | 13.041,2 | 12.804,5 |
| BDP per capita (v EUR): | 11.668 | 11.254 | 10.611 | 9.237 | 9.143 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 27.308,7 | 25.364,0 | 23.129,3 | 21.500,9 | 21.020,5 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 19.067 | 17.815 | 16.369 | 15.228 | 15.018 |
| Rast BDP (v %): | 5,0 | 5,2 | 8,1 | 2,2 | 6,1 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 5,0 | 5,1 | 5,1 | 5,2 | 5,1 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 3,5 | 2,6 | 0,9 | 2,5 | 2,9 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -2.519,6 | -2.387,5 | -2.247,7 | -1.738,8 | -1.780,0 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 3.022,9 | 2.878,7 | 2.734,6 | 2.190,5 | 2.130,9 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 5,1 | 6,0 | 12,0 | 1,3 | 2,4 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 5,4 | 6,9 | 7,5 | -0,8 | 0,4 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 220,7 | 204,6 | 215,6 | 186,4 | 167,1 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 112,7+ | 337,2 | 280,6 | 265,3 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 1.623,3+ | 4.023,1 | 1.366,6 | 1.159,1 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 41 | 40 | 39 | 47 |
| Razred tveganja (op): | / | C | B | B | C |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-apr 2022 (posodobljeno julij 2022).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
Povprečna in minimalna bruto plača
Minimalna bruto mesečna plača na Kitajskem je v letu 2021 ostala nespremenjena glede na leto 2020 in je znašala 2.480 CNY ali 325,10 EUR.
Povprečna mesečna bruto plača je v začetku leta 2022 znašala približno 9.015 CNY ali 1.181,79 EUR.
Vrednosti CNY so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2021 | 2022* | 2023* | 2024* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 10,4 | 5,9 | 5,5 | 5,2 |
| Rast javne potrošnje | 7,7 | 7,0 | 6,3 | 6,0 |
| Rast investicij | 2,5 | 4,7 | 4,0 | 4,1 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Kitajska je v letu 2021 izvozila za 2.734,6 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 2.247,7 mlrd EUR.
- Presežek v blagovni menjavi je znašal 486,9 mlrd EUR.
- V letu 2021 je Kitajska največ izvažala električno in elektronsko opremo, strojno opremo, pohištvo, plastiko ter vozila.
- Največ so v letu 2021 izvozili v ZDA (17,2 % od celotnega izvoza), sledijo Hong Kong, Kitajska, Japonska, Južna Koreja in Vietnam.
- Kitajska je v letu 2021 največ uvažala električno in elektronsko opremo, nafto in plin, rude, strojno opremo ter optično, tehnično in medicinsko opremo.
- Največ so v letu 2021 uvozili iz Tajvana (9,3 % od celotnega uvoza), sledijo Južna Koreja, Japonska, ZDA in Avstralija.
Kitajska - gibanje izvoza in uvoza blaga 2019 - 2024 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2021 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2021 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Električna in elektronska oprema | 24,8 | Električna in elektronska oprema | 26,6 |
| Mineralna goriva, olja | 14,7 | Stroji, jedrski reaktorji | 16,3 |
| Rude, žlindre in pepeli | 10,4 | Pohištvo | 4,2 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 8,7 | Plastika in plastični izdelki | 3,9 |
| Optična, tehn. in medic. oprema | 4,1 | Vozila | 3,6 |
| Vodilni uvozni trgi 2021 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2021 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Tajvan | 9,3 | ZDA | 17,2 |
| Južna Koreja | 7,9 | Hong Kong, Kitajska | 10,3 |
| Japonska | 7,7 | Japonska | 5,0 |
| ZDA | 6,7 | Južna Koreja | 4,5 |
| Avstralija | 6,2 | Vietnam | 4,2 |
| Slovenija (98. mesto) | <0,1 | Slovenija (63. mesto) | 0,2 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2022.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Kitajskem so v letu 2018 znašale 1.379,4 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 10,1 %.
- Celotne izhodne TNI Kitajske so v letu 2018 znašale 1.643,1 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 20,9 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Kitajskem 2019 - 2022 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2021.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 1.354,9 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je ZDA, sledita pa ji Nemčija in Japonska. Največ investicij je na področju kemikalij in finančnih storitev.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| ZDA | 275.435,9 |
| Nemčija | 151.263,5 |
| Japonska | 151.036,0 |
| Tajvan | 116.740,6 |
| Južna Koreja | 87.307,5 |
| Druge države | 573.082,7 |
| Skupaj | 1.354.866,3 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Kemikalije | 146.160,9 |
| Finančne storitve | 106.076,5 |
| Transport | 87.813,6 |
| Elektronske komponente | 85.376,7 |
| Avtomobilski deli | 47.022,6 |
| Drugi sektorji | 882.415,9 |
| Skupaj | 1.354.866,3 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020
| Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Foxconn | 27.329,5 |
| BASF | 20.203,4 |
| Intel | 5.309,1 |
| HSBC | 4.635,7 |
| Standard Chartered Bank | 3.761,2 |
| AkzoNobel | 2.325,3 |
| IBM | 1.650,2 |
Vir: FDI Intelligence, september 2020.
Poglejte si tudi:
