Kitajska

Predstavitev gospodarstva Kitajske

Predstavitev države

Uradni naziv Zhonghua Renmin Gongheguo / Ljudska republika Kitajska
Mednarodna oznaka CN/CHN
Glavno mesto Peking
Velikost (km2) 9.561.000
Prebivalci (mio) 1.412,6
Uradni jezik Kitajski. Več o poslovnem sporazumevanju
Vera Budisti (18,3 %), kristjani (5,2 %), muslimani (2 %)
Denarna enota Kitajski juan (CNY), renminbi (RMB)
Čas GMT +8, Slovenija +7. Poslovni čas  
Klicna številka +86



 

Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Shanghai 22.500.000
Peking 19.700.000
Shenzhen 12.900.000
Guangzhou 11.000.000
Tianjin 10.700.000
Chongqing 10.200.000


Politična ureditev

Politični sistem:

Enopartijska vladavina Kitajske komunistične stranke (CCP)

Zakonodajna oblast:

Enodomni Nacionalni ljudski kongres (NPC) sestavlja 2.989 delegatov izvoljenih na ravni pokrajin, mestnih uprav, avtonomnih pokrajin in oboroženih sil. NPC potrdi predsednika in člane državnega sveta, kot tudi članstvo Stalnega odbora NPC, ki se sestaja, kadar NPC ne zaseda. Vse veje zakonodajne in izvršilne oblasti imajo petletni mandat.

Obstaja 22 pokrajin, štiri mestne uprave neposredno pod nadzorom centralne vlade in pet avtonomnih regij. Vse te različne vrste regionalnih administracij izvolijo lokalne ljudske kongrese, ki jih upravljajo ljudske vlade.

Volitve:

Zadnje volitve so bile marca 2018, naslednje pa bodo marca 2023.

Vodstvo države:

Predsednika in podpredsednika odobri zakonodajalec za največ dva zaporedna petletna mandata. Predsednik: Xi Jinping (od marca 2013, ponovno izvoljen marca 2018). Podpredsednik: Wang Quishan (od marca 2018)

Izvršilna oblast:

Politbiro (politični biro) CCP odloča o politiki in nadzoruje imenovanja vseh članov na administrativni, zakonodajni in izvršilni ravni oblasti.

Premier: Li Keqiang (od 16. marca 2013)

 

Kitajska je članica WTO (World Trade Organisation), IMF (International Monetary Fund), APEC (Asian Pacific Economic Cooperation) in ASEM (Asia-Europe Meeting). Podpisan ima sporazum o prosti trgovini s skupino ASEAN (Association of Southeast Asian Nations) ter Novo Zelandijo.


Vir: EIU; Factiva, februar 2022.

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.

Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019

  2023* 2022* 2021 2020 2019
 Število prebivalcev (v mio): 1.432,5 1.423,7 1.412,6 1.411,8 1.400,1
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / / 150 149
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 16.720,2 16.027,7 14.994,5 13.041,2 12.804,5
 BDP per capita (v EUR): 11.668 11.254 10.611 9.237 9.143
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 27.308,7 25.364,0 23.129,3 21.500,9 21.020,5
 BDP per capita (PPP, v EUR): 19.067 17.815 16.369 15.228 15.018
 Rast BDP (v %): 5,0 5,2 8,1 2,2 6,1
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 5,0 5,1 5,1 5,2 5,1
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 3,5 2,6 0,9 2,5 2,9
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -2.519,6 -2.387,5 -2.247,7 -1.738,8 -1.780,0
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 3.022,9 2.878,7 2.734,6 2.190,5 2.130,9
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 5,1 6,0 12,0 1,3 2,4
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 5,4 6,9 7,5 -0,8 0,4
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 220,7 204,6 215,6 186,4 167,1
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 45,6+ 337,4 280,6 265,3
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 890,9+ 4.177,3 1.366,6 1.159,1
Stopnja tveganja države (op): / 41 40 39 47
Razred tveganja (op): / C B B C



Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2022 (posodobljeno maj 2022).
(/)  Podatek ni na voljo.

Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.

 

 

Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
 

Povprečna in minimalna bruto plača

Minimalna bruto mesečna plača na Kitajskem je v letu 2021 ostala nespremenjena glede na leto 2020 in je znašala 2.480 CNY ali 325,10 EUR.

Povprečna mesečna bruto plača je v začetku leta 2022 znašala približno 9.015 CNY ali 1.181,79 EUR.


Vrednosti CNY so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2021 2022* 2023* 2024*
Rast zasebne potrošnje 10,4 5,9 5,5 5,2
Rast javne potrošnje 7,7 7,0 6,3 6,0
Rast investicij 2,5 4,7 4,0 4,1


(*) EIU napoved.


Vir: EIU; Factiva, marec 2022.


Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

V letu 2020 je imela Kitajska 407,4 mlrd EUR presežka v blagovni menjavi. Izvozili so za 2.153,1 mlrd EUR, uvozili pa za 1.745,7 mlrd EUR blaga. Največ so izvažali električno, elektronsko in strojno opremo, pohištvo, plastiko ter optično, tehnično in medicinsko opremo. Vodilni izvozni trg v letu 2020 so bile ZDA, kamor so izvozili 17,5 % celotnega izvoza. Uvažali so največ električno in elektronsko opremo, mineralna goriva, stroje in opremo, rude ter optično, tehnično in medicinsko opremo. Največ so v letu 2020 uvozili iz Tajvana (9,8 % od celotnega uvoza), Japonske, Južne Koreje, ZDA in Avstralije.

 

Kitajska - gibanje izvoza in uvoza blaga 2018 - 2023 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.

 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2020 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2020 % od celote
Električna in elektronska oprema 26,7 Električna in elektronska oprema 27,4
Mineralna goriva, olja 13,0 Stroji, jedrski reaktorji 17,0
Stroji, jedrski reaktorji 9,3 Pohištvo 4,2
Rude, žlindre in pepeli 8,8 Plastika in plastični izdelki 3,7
Optična, tehn. in medic. oprema 4,8 Optična, tehn. in medic. oprema 3,1
 
Vodilni uvozni trgi 2020 % od celote Vodilni izvozni trgi 2020 % od celote
Tajvan 9,8 ZDA 17,5
Japonska 8,5 Hong Kong, Kitajska 10,5
Južna Koreja 8,4 Japonska 5,5
ZDA 6,6 Vietnam 4,4
Avstralija 5,6 Južna Koreja 4,3
Slovenija (97. mesto) <0,1 Slovenija (65. mesto) 0,1



Vir: Factiva; ITC, junij 2021.


Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Kitajskem so v letu 2018 znašale 1.379,4 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 10,1 %. Celotne izhodne TNI Kitajske so v letu 2018 znašale 1.643,1 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 20,9 %.
 
 

 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Kitajskem 2019 - 2022 (grafični prikaz)

 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2021.

 

 
Struktura tujih neposrednih investicij

 
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 1.354,9 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je ZDA, sledita pa ji Nemčija in Japonska. Največ investicij je na področju kemikalij in finančnih storitev.
 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020

Država vlagateljica Obseg investicij
(v mio EUR)
ZDA 275.435,9
Nemčija 151.263,5
Japonska 151.036,0
Tajvan 116.740,6
Južna Koreja 87.307,5
Druge države 573.082,7
Skupaj 1.354.866,3
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
 
Panoga Obseg investicij
(v mio EUR)
Kemikalije 146.160,9
Finančne storitve 106.076,5
Transport 87.813,6
Elektronske komponente 85.376,7
Avtomobilski deli 47.022,6
Drugi sektorji 882.415,9
Skupaj 1.354.866,3
 
 
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020  
 
Podjetje Obseg investicij
(v mio EUR)
Foxconn 27.329,5
BASF 20.203,4
Intel 5.309,1
HSBC 4.635,7
Standard Chartered Bank 3.761,2
AkzoNobel 2.325,3
IBM 1.650,2

 
 
 
Vir: FDI Intelligence, september 2020.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Poslovno sodelovanje s Slovenijo