Kitajska

Predstavitev gospodarstva Kitajske

Predstavitev države

Uradni naziv:

Mednarodna oznaka:

Glavno mesto:

Velikost (km2):

Prebivalci (mio):

Uradni jezik:

Vera:

BDP na prebivalca:

Denarna enota:

Čas:

Klicna številka:

Zhonghua Renmin Gongheguo / Ljudska republika Kitajska

CN / CHN

Peking

9.561.000

1.395,1

Kitajski (številne različice jezikov in jeziki manjšin

Budisti 18,2 %, kristijani 5,1 %, muslimani 1,8 %, ateisti 52,2 %, ostali 22,7 %

8.866 EUR (2019)

Kitajski juan renminbi (CNY)

Slovenija +7 (GMT + 8)

+ 86



 

Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Shanghai 23.200.000
Peking 20.100.000
Shenzhen 12.800.000
Guangzhou 11.000.000
Tianjin 10.600.000
Chongqing 9.700.000


Politična ureditev

Politični sistem:

Enopartijska vladavina Kitajske komunistične stranke (CCP)

Zakonodajna oblast:

Enodomni Nacionalni ljudski kongres (NPC) sestavlja 2.989 delegatov izvoljenih na ravni pokrajin, mestnih uprav, avtonomnih pokrajin in oboroženih sil. NPC potrdi predsednika in člane državnega sveta, kot tudi članstvo Stalnega odbora NPC, ki se sestaja, kadar NPC ne zaseda. Vse veje zakonodajne in izvršilne oblasti imajo petletni mandat.

Obstaja 22 pokrajin, štiri mestne uprave neposredno pod nadzorom centralne vlade in pet avtonomnih regij. Vse te različne vrste regionalnih administracij izvolijo lokalne ljudske kongrese, ki jih upravljajo ljudske vlade.

Volitve:

Zadnje volitve so bile marca 2018, naslednje pa bodo marca 2023.

Vodstvo države:

Predsednika in podpredsednika odobri zakonodajalec za največ dva zaporedna petletna mandata. Predsednik: Xi Jinping (od marca 2013, ponovno izvoljen marca 2018). Podpredsednik: Wang Quishan (od marca 2018)

Izvršilna oblast:

Politbiro (politični biro) CCP odloča o politiki in nadzoruje imenovanja vseh članov na administrativni, zakonodajni in izvršilni ravni oblasti.

Premier: Li Keqiang (od 16. marca 2013)

 

Kitajska je članica WTO (World Trade Organisation), IMF (International Monetary Fund), APEC (Asian Pacific Economic Cooperation) in ASEM (Asia-Europe Meeting). Podpisan ima sporazum o prosti trgovini s skupino ASEAN (Association of Southeast Asian Nations) ter Novo Zelandijo.


Vir: EIU; Factiva, marec 2020.

 

Gospodarska politika vlade

Kitajska vlada si prizadeva za trajnostno gospodarsko rast ob političnem nadzoru Politbiroja CCP. Predsednik Xi Jinping je nakazal postopno odmikanje pozornosti od ciljev BDP (ki bodo verjetno formalizirani šele po letu 2020) v korist socialnih vprašanj, kot so okoljska degradacija, korupcija in hitro rastoča neenakost bogastva. Upočasnjena gospodarska rast in trgovinska vojna z ZDA sta porušili to agendo. Načrtovane reforme v podjetjih v državni lasti so zelo konservativne, napredek pri liberalizaciji trga se je upočasnil. Predsednik Xi Jinping si tudi prizadeva razširiti mednarodno vlogo Kitajske in povečati naložbe v države v razvoju. 

Ekonomska politika se je od sredine leta 2018 sprostila, da bi izravnala oslabljeno domače povpraševanje, ki so ga povzročila finančna prizadevanja za zmanjšanje tveganja in nevarnosti, ki jih predstavljajo trgovinske akcije ZDA. Oblikovalci politike so se izognili večjim spodbudam, vendar je podpora vključevala večkratno zmanjšanje količnikov obveznih rezerv, znižanje stopnje davka na dodano vrednost za proizvodnjo, reforme dohodnine ter posebno izdajo obveznic za podporo porabi infrastrukture.

Trgovinske napetosti z ZDA in izzivi, povezani z izvajanjem politike, so kljub temu poslabšali vpliv teh ukrepov. EIU v letu 2020 napoveduje bolj agresivno podporo vlade, da bi lahko Kitajska dosegla zastavljene gospodarske cilje.



Vir: EIU; Factiva, marec 2020.


Poglejte si tudi:

Pregled gospodarskih gibanj

Gospodarske panoge