Kitajska 
Predstavitev gospodarstva Kitajske
Predstavitev države
|
Uradni naziv: Mednarodna oznaka: Glavno mesto: Velikost (km2): Prebivalci (mio): Uradni jezik: Vera: Denarna enota: Čas: Klicna številka: |
Zhonghua Renmin Gongheguo / Ljudska republika Kitajska CN / CHN Peking 9.561.000 1.395,1 Kitajski (številne različice jezikov in jeziki manjšin Budisti 18,2 %, kristijani 5,1 %, muslimani 1,8 %, ateisti 52,2 %, ostali 22,7 % Kitajski juan renminbi (CNY) Slovenija +7 (GMT + 8) + 86 |
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Shanghai | 23.200.000 |
| Peking | 20.100.000 |
| Shenzhen | 12.800.000 |
| Guangzhou | 11.000.000 |
| Tianjin | 10.600.000 |
| Chongqing | 9.700.000 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Enopartijska vladavina Kitajske komunistične stranke (CCP) |
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomni Nacionalni ljudski kongres (NPC) sestavlja 2.989 delegatov izvoljenih na ravni pokrajin, mestnih uprav, avtonomnih pokrajin in oboroženih sil. NPC potrdi predsednika in člane državnega sveta, kot tudi članstvo Stalnega odbora NPC, ki se sestaja, kadar NPC ne zaseda. Vse veje zakonodajne in izvršilne oblasti imajo petletni mandat. Obstaja 22 pokrajin, štiri mestne uprave neposredno pod nadzorom centralne vlade in pet avtonomnih regij. Vse te različne vrste regionalnih administracij izvolijo lokalne ljudske kongrese, ki jih upravljajo ljudske vlade. |
|
Volitve: |
Zadnje volitve so bile marca 2018, naslednje pa bodo marca 2023. |
|
Vodstvo države: |
Predsednika in podpredsednika odobri zakonodajalec za največ dva zaporedna petletna mandata. Predsednik: Xi Jinping (od marca 2013, ponovno izvoljen marca 2018). Podpredsednik: Wang Quishan (od marca 2018) |
|
Izvršilna oblast: |
Politbiro (politični biro) CCP odloča o politiki in nadzoruje imenovanja vseh članov na administrativni, zakonodajni in izvršilni ravni oblasti. Premier: Li Keqiang (od 16. marca 2013) |
Kitajska je članica WTO (World Trade Organisation), IMF (International Monetary Fund), APEC (Asian Pacific Economic Cooperation) in ASEM (Asia-Europe Meeting). Podpisan ima sporazum o prosti trgovini s skupino ASEAN (Association of Southeast Asian Nations) ter Novo Zelandijo.
Vir: EIU; Factiva, marec 2020.
Gospodarska politika vlade
Kitajska oblast prvič na letnem zasedanju Državnega ljudskega kongresa, ki je potekal maja 2020, ni postavila cilja realne rasti BDP. BDP bo v letu 2020 zaradi pandemije korona virusa predvidoma dosegel zmerno rast in posledično Kitajska ne bo izpolnila svojega prejšnjega političnega cilja podvojitve realnega BDP v obdobju 2010 - 2020. To bi lahko pomenilo korak k osredotočanju na druge cilje, kot je preprečevanje korupcije, odpravljanje neenakosti v bogastvu, pa tudi zajezitev finančnega tveganja in odprava revščine na podeželju. Vendar izbruh korona virusa leta 2020 ter napetosti med ZDA in Kitajsko ovirajo to politično agendo.
Načrtovane reforme v podjetjih v državni lasti so zelo konservativne, napredek pri liberalizaciji trga se je upočasnil. Predsednik Xi Jinping si tudi prizadeva razširiti mednarodno vlogo Kitajske in povečati naložbe v države v razvoju.
Vir: EIU; Factiva, oktober 2020.
Poglejte si tudi:
