Kitajska 
Predstavitev gospodarstva Kitajske
Predstavitev države
|
Uradni naziv: Mednarodna oznaka: Glavno mesto: Velikost (km2): Prebivalci (mio): Uradni jezik: BDP na prebivalca: Denarna enota: Čas: Klicna številka: |
Zhonghua Renmin Gongheguo / Ljudska republika Kitajska CN / CHN Peking 9.561.000 1.384,7 (ocena 2018) Kitajski (številne različice jezikov in jeziki manjšin) 8.186 EUR (2018) Kitajski juan renminbi (CNY) Slovenija +7 (GMT + 8) + 86 |
Večja mesta
| Večja mesta | Števila prebivalcev |
|---|---|
| Shanghai | 22.700.000 |
| Peking | 19.300.000 |
| Shenzhen | 12.200.000 |
| Guangzhou | 10.700.000 |
| Tianjin | 10.400.000 |
| Chongqing | 9.300.000 |
| Wuhan | 8.000.000 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Enopartijska vladavina Kitajske komunistične stranke (CCP) |
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomni Nacionalni ljudski kongres (NPC) sestavlja 2.989 delegatov izvoljenih na ravni pokrajin, mestnih uprav, avtonomnih pokrajin in oboroženih sil. NPC potrdi predsednika in člane državnega sveta, kot tudi članstvo Stalnega odbora NPC, ki se sestaja, kadar NPC ne zaseda. Vse veje zakonodajne in izvršilne oblasti imajo petletni mandat. Obstaja 22 pokrajin, štiri mestne uprave neposredno pod nadzorom centralne vlade in pet avtonomnih regij. Vse te različne vrste regionalnih administracij izvolijo lokalne ljudske kongrese, ki jih upravljajo ljudske vlade. |
|
Volitve: |
Zadnje volitve so bile marca 2018, naslednje pa bodo marca 2023. |
|
Vodstvo države: |
Predsednika in podpredsednika odobri zakonodajalec za največ dva zaporedna petletna mandata. Predsednik: Xi Jinping (od marca 2013, ponovno izvoljen marca 2018). Podpredsednik: Wang Quishan (od marca 2018) |
|
Izvršilna oblast: |
Politbiro (politični biro) CCP odloča o politiki in nadzoruje imenovanja vseh članov na administrativni, zakonodajni in izvršilni ravni oblasti. Premier: Li Keqiang (od 16. marca 2013) |
Kitajska je članica WTO (World Trade Organisation), IMF (International Monetary Fund), APEC (Asian Pacific Economic Cooperation) in ASEM (Asia-Europe Meeting). Podpisan ima sporazum o prosti trgovini s skupino ASEAN (Association of Southeast Asian Nations) ter Novo Zelandijo.
Vir: EIU; Factiva, februar 2019.
Gospodarska politika vlade
Administracija premiera Xi Jinpinga si prizadeva za trajnostno gospodarsko rast ob političnem nadzoru Politbiroja CCP. Predsednik je nakazal postopno odmikanje pozornosti od ciljev BDP (ki bodo verjetno formalizirani šele po letu 2020) v korist socialnih vprašanj, kot so okoljska degradacija, korupcija in hitro rastoča neenakost bogastva. Še en izziv za vlado je uravnotežiti gospodarstvo, ki je nevarno odvisno od visokih stopenj investicijske porabe, ter uvesti nadzor nad prekomernim zadolževanjem, še posebej v korporativnem sektorju.
Načrtovane reforme v podjetjih v državni lasti so zelo konservativne, napredek pri liberalizaciji trga se je upočasnil. Vlada pod vodstvom Xi Jinpinga si tudi prizadeva razširiti mednarodno vlogo Kitajske in povečati naložbe v države v razvoju. Prav tako ima ambiciozne načrte za vojaški razvoj.
Ekonomska politika se je od sredine leta 2018 sprostila, da bi izravnala oslabljeno domače povpraševanje, ki so ga povzročila finančna prizadevanja za zmanjšanje tveganja. Druga skrb vlade je zaščita pred tveganji, ki jih predstavljajo trgovinske dejavnosti ZDA, usmerjene na Kitajsko. Ciljno usmerjeno sproščanje denarne in fiskalne politike se bo nadaljevalo tudi v letih 2019-2020. Politbiro CCP želi do leta 2020 podvojiti realni BDP v primerjavi z ravnjo iz leta 2010 in vzpostaviti tako imenovano "zmerno uspešno družbo". Vlada je povečala podporo domačemu zasebnemu sektorju, vendar se je tudi zavezala, da bo zaščitila premoženje podjetij v državni lasti, kar kaže na to, da je radikalna reforma trga manj verjetna.
Stopnja inflacije je bila v letu 2018 1,9 %. V letu 2019 naj bi se inflacija zvišala na 2,7 %, v obdobju 2020-2021 pa naj bi inflacija dosegla 2,5 %, oz. 2,6 %.
Brezposelnost je v letu 2018 znašala 3,9 %, v letu 2019 pa naj bi se povečala na 4,1 %. Za leto 2020 je napovedana 4,2 % stopnja brezposelnosti, za leto 2021 pa 4,1 %.
Konec leta 2018 je znašala povprečna letna bruto plača na Kitajskem 9.716 EUR, minimalna mesečna bruto plača pa 316,40 EUR.
Vir: EIU; Factiva, februar 2019.
Poglejte si tudi: