Kitajska

Gospodarske panoge Kitajske

Priložnosti na trgu


Velikost države, naraščajoča kupna moč, spreminjajoča se demografija in gospodarska preobrazba, ustvarjajo na kitajskem trgu številne priložnosti za tuja podjetja. Kitajska proizvodna ekonomija se preusmerja od nizkocenovne, delovno intenzivne proizvodnje, do tehnološko intenzivnejše proizvodnje z visoko dodano vrednostjo. Najbolj perspektivna področja za izvoznike so avtomobilski sektor, kmetijstvo, kozmetični izdelki, zelena gradnja, obnovljivi viri energije, okoljske tehnologije in zdravstvo.

Med potencialno najbolj privlačne sektorje spadajo: 
 
Okoljske tehnologije: 

Kitajska namenja vse več sredstev za reševanje vse hujših vprašanj onesnaževanja. Skupni letni dohodek Kitajske za okoljske storitve se hitro povečuje.
V okviru kitajske razvojne strategije za preoblikovanje v čistejše in bolj trajnostno gospodarstvo, namerava država vložiti 50 mlrd USD v različne industrije, ki močno onesnažujejo okolje, kot so tekstilna in tiskarska industrija, proizvodnja jekla, pridobivanje nafte in plina, premogovništvo in farmacevtska industrija. Perspektivna področja so tudi gradnja čistilnih naprav, tehnološke raziskave in razvojne storitve, svetovalne storitve, inženirske in gradbene storitve, storitve obratovanja objektov za onesnaževanje, okoljska trgovina in finance ter okoljsko izobraževanje in usposabljanje.

Avtomobilska industrija: 

Kitajska je največji svetovni trg vozil tako po letni prodaji kot po proizvodnji. Po ocenah analitikov naj bi domača proizvodnja do leta 2025 dosegla 35 mio vozil. Velike priložnosti so predvsem v segmentih proizvodnje EV ter avtodomov.

Gradbeništvo: 

Kitajska je največji gradbeni trg na svetu, ki naj bi  po napovedih Fitch Solutions v obdobju 2022 - 2030 rasel po 8,6 % povprečni letni stopnji. Kitajski 14. petletni načrt vključuje prizadevanja vlade za uporabo digitalne tehnologije v procesu gradnje.  V infrastrukturi naj bi se centralna vlada osredotočila na promet in energijo, pri čemer bo poudarila večjo povezljivost v mestnih grozdih. Ker Kitajska razvija bolj zeleno gospodarstvo, se bodo povečale možnosti za nizkoogljično gradnjo, vključno z zelenimi zgradbami, obnovljivo energijo in varčevanjem z vodo.
Priložnosti ponujajo področja zelene gradnje, izdelki za razsvetljavo, HVAC, storitve testiranja (npr. ocena energetske učinkovitosti, testiranje kakovosti zraka v zaprtih prostorih, testiranje novega materiala in polnil), storitve nadzora kakovosti in varnosti gradnje ter ponovna uporaba starih zgradb.


Gospodarstvo

Kitajska ima 2. največje gospodarstvo na svetu, je največja svetovna izvoznica in ima tudi največje devizne rezerve na svetu. Novi sektorji, kot sta e-trgovina in spletne finančne storitve, doživljajo razcvet v gospodarstvu, v katerem prevladujejo izvozno usmerjeni sektorji. 

Struktura BDP

Kitajska je najbolj poseljena država na svetu in ena največjih proizvajalk in potrošnic kmetijskih proizvodov. Kmetijski sektor predstavlja 7 % BDP in zaposluje okoli 28 % aktivnega prebivalstva. Le 15 % kitajskega ozemlja (približno 1,2 mio km²) je obdelovalne površine. Kitajska je vodilna svetovna proizvajalka žit, riža, bombaža, krompirja in čaja. Pomembni segmenti so tudi ovčereja, prašičereja in ribištvo.

Kitajska je bogata z naravnimi viri in ima velike zaloge premoga, ki je primarni vir energije v državi. Kitajska je vodilna v svetu na področju proizvodnje nekaterih rud (kositra, železa, zlata, fosfatov, cinka in titana) ter ima pomembne zaloge nafte in zemeljskega plina.

Storitveni sektor predstavlja 53 % BDP in zaposluje 44 % delovne sile. Čeprav se delež BDP v tem sektorju v zadnjih letih povečuje, je sektor obremenjen z javnimi monopoli in omejevalnimi predpisi, kar onemogoča njegovo rast. Kitajska vlada se je v zadnjem času osredotočila na določene storitvene segmente, kot so finance, logistika, izobraževanje in zdravstveno varstvo. Vlada si prizadeva, da bi Kitajsko uvrstila med vodilne izvoznike na področju prometa, turizma in gradbeništva.

 

Industrijski sektor

Industrijski sektor prispeva 40 % BDP in zaposluje približno eno tretjino prebivalstva. Kitajska je zaradi poceni delovne sile postala ena od najbolj priljubljenih destinacij za zunanje izvajanje proizvodnih enot. Gospodarski razvoj Kitajske je povezan predvsem z razvojem konkurenčnega in izvozno usmerjenega proizvodnega sektorja. Več kot polovico kitajskega izvoza izvajajo podjetja s tujim kapitalom. 

Kitajska je v letu 2021 zabeležila 10,9 % rast industrijske proizvodnje. Za leto 2022 analitiki EIU napovedujejo rast industrijske proizvodnje v višini 5,3 %, za leto 2023 4,9 % in za leto 2024 4 % rast. 


Vir: EIU; Factiva, april 2022.


Predstavljamo dve gospodarski panogi na kitajskem trgu:

 

Kemična industrija 

Analiza zajema specialne kemikalije, osnovne kemikalije, kemikalije za kmetijstvo ter druge kemikalije, ki vključujejo izdelke, kot so farmacevtske kemikalije. Tržne vrednosti so izračunane po prodajnih cenah proizvajalcev.

Kitajski trg kemikalij je daleč največji v azijsko-pacifiški regiji. Obsežne naložbe in industrijska širitev so povzročile hitro rast kitajske kemične industrije. Skoraj vse panoge za svoje delovanje potrebujejo določene kemične izdelke in kitajska industrijska revolucija je zato sprožila hitro povpraševanje po vseh vrstah kemikalij.

Kitajska kemična industrija je v obdobju 2016-2020 rasla po 4,7 % povprečni letni stopnji in v letu 2020 dosegla vrednost 1.514,6 mlrd EUR. Obsežne naložbe v industrijo so kitajskim podjetjem omogočile, da izboljšajo inovacije in vključijo tehnološke spremembe v proizvodne procese. Posledično so bili predstavljeni številni inovativni kemični izdelki, med njimi tehnologija metilen-difenil-diizocianata (MDI) podjetja Wanhua Chemical. Kitajska naj bi zaradi demografskih sprememb predstavljala približno 40 % svetovnega povpraševanja po MDI, po napovedih pa se bo povečala poraba MDI tudi v ZDA in Evropi.
Za razliko od večine drugih držav je kitajski kemični industriji leta 2020 uspelo doseči zmerno rast. Kljub temu, da je v globalnih dobavnih verigah prišlo do motenj in je povpraševanje močno nihalo, je kitajska kemična industrija hitreje okrevala zaradi hitre zajezitve virusa. Čeprav je bilo v prvi polovici leta opazno upadanje povpraševanja po kemičnih izdelkih, povezanih z avtomobilsko in gradbeno industrijo, je pandemija vendarle ustvarila nove priložnosti za biocidne barve in premaze, kar je nekoliko izravnalo upad. Poleg tega se je povečalo svetovno povpraševanje po osebni zaščitni opremi (OZO), PC inženirski plastiki in po osebni zaščitni opremi.
 
Največji segment v kitajski kemični industriji je segment osnovnih kemikalij, ki je v letu 2020 ustvaril prihodke v višini 989 mlrd EUR, kar predstavlja 65,3 % celotne vrednosti industrije. Segment specialnih kemikalij je v tem letu ustvaril prihodke v višini 138,9 mlrd EUR ali 9,2 % celotne vrednosti. Tudi segmenta specialnih kemikalij in kemikalij za kmetijstvo sta v preteklih 5 letih beležila močno rast.

Analitiki napovedujejo, da bo kitajska kemična industrija v obdobju 2021-2025 rasla po 7,1 % povprečni letni stopnji in v letu 2025 dosegla vrednost 1.990,6 mlrd EUR. V letu 2021 se bo industrija po napovedih ponovno okrepila zaradi povečanega povpraševanja, še zlasti po kemikalijah, ki se uporabljajo v farmacevtskih izdelkih, aditivih za živila in razkužila. Nekateri ključni trendi, ki naj bi v prihodnjih letih vplivali na kemično industrijo, so trajnost, digitalizacija in osredotočenost na zdravje in varnost. Konkurenti na trgu, ki se bodo prilagodili tem trendom, bodo lahko v napovedanem obdobju beležili večje povpraševanje in rast prihodkov.
Politika kitajske vlade Made in China 2025 daje prednost razvoju tehnologije in inovacij, ki bodo povečale povpraševanje po novih kemičnih izdelkih, ki se uporabljajo za raziskave in proizvodnjo. Gospodarska upočasnitev Kitajske in poslabšanje trgovinskih odnosov med ZDA in Kitajsko pa bi lahko kratkoročni rasti dodali nove negotovosti. 

Največji konkurenti na trgu so:

  • BASF SE
  • China Petroleum & Chemical Corp
  • China National Petroleum Corporation
  • Sinochem Group
 
V letu 2020 se je vrednost kitajske kemične industrije povečala za 5,5 % in dosegla 1.514,6 mlrd EUR. V letih 2016–2020 je povprečna letna stopnja rasti znašala 4,7 %.

Vrednost industrije po letih (v mio EUR) 

Leto EUR Povprečna letna
stopnja rasti
2016 1.293  
2017 1.336 5,2 %
2018 1.325 3,6 %
2019 1.461 4,6 %
2020 1.514 5,5 %
 

Analitiki napovedujejo, da bo kitajska kemična industrija v letu 2025 dosegla vrednost 1.990,6 mlrd EUR, kar je 40,6 % več kot leta 2020. Napovedana povprečna letna stopnja rasti za obdobje 2021–2025 znaša 7,1 %.

Napoved vrednosti industrije po letih (v mio EUR)  

Leto EUR Povprečna letna
stopnja rasti
2021 1.567 9,8 %
2022 1.701 6,8 %
2023 1.875 6,5 %
2024 1.944 6,4 %
2025 1.990 5,9 %
 

Segment osnovnih kemikalij je največji v kitajski kemični industriji in je v letu 2020 predstavljal 65,3 % celotne vrednosti industrije. 

Tržna segmentacija po segmentih glede na vrednost za leto 2020 (v odstotkih) 

Osnovne kemikalije 65,3 %
Specialne kemikalije 9,2 %
Kemikalije za kmetijstvo 7,2 %
Ostale kemikalije 18,3 %
 

Kitajska predstavlja 63,8 % azijsko-pacifiške kemične industrije glede na vrednost. 

Tržna segmentacija v regiji za leto 2020 (v odstotkih) 

Kitajska 63,8 %
Japonska 10,4 %
Indija 4,0 %
Južna Koreja 2,7 %
Singapur 1,1 %
Ostale države 18,0 %
   

Največja podjetja na področju proizvodnje kemične industrije na Kitajskem  

Podjetje Prihodki v mio EUR (2020)
China Petrochemical Corporation 281.173,73
Hengli Petrochemical Co., Ltd. 19.801,72
Xinjiang Zhongtai (Group) Co. Ltd 14.500,26
Rongsheng Petrochemical Co., Ltd. 13.858,22
Hengyi Petrochemical Co., Ltd. 11.413,16
Xinjiang Zhongtai Chemical Co., Ltd. 11.100,81
Wanhua Chemical Group Co. Ltd. 9.621,11


Letne vrednosti trga so preračunane iz USD v EUR po povprečnih letnih tečajih EIU, povprečne letne stopnje rasti pa se nanašajo na dolarske vrednosti.


Vir: Factiva, oktober 2021.


 

Stroji in naprave - trg polprevodnikov

Trg polprevodnikov je sestavljen iz proizvodnje in prodaje integriranih vezij (vključno z analognimi, mikro, logičnimi in pomnilniškimi vezji) in diskretnih polprevodniških naprav. Tržna vrednost se nanaša na prodajo polprevodnikov po prodajni ceni proizvajalcev.
 
Kitajska je največji porabnik polprevodnikov, saj država porabi več kot 50 % svetovne porabe. Ambicija države, da postane tehnološka velesila, je povzročila nastanek svetovnih tehnoloških podjetij, kot sta Huawei in Lenovo, ki potrebujejo zanesljivo dobavo polprevodnikov. Vlada je vložila veliko sredstev v razvoj tehnoloških vozlišč in projektov, kot sta na primer »Made in China 2025« in projekt »Internet Plus«, za okrepitev mobilnega interneta in interneta stvari (IoT). Veliko povpraševanje je povezano z liberalizacijo ovir za vstop na trg, kar je spodbudilo mednarodne proizvajalce polprevodnikov k ustanovitvi proizvodnih obratov na Kitajskem.
 
Kitajski trg polprevodnikov je v obdobju 2016-2020 rasel po 8,3 % povprečni letni stopnji in v letu 2020 dosegel 132,5 mlrd EUR. V letu 2020 je trg beležil visoko rast, saj se je povečalo povpraševanje po čipih za napajanje igralnih naprav, prenosnih računalnikov in internetne infrastrukture.

Segment integriranih vezij je največji segment na kitajskem trgu polprevodnikov, saj je v letu 2020 ustvaril prihodke v viš119,6 mlrd EUR, kar predstavlja 90,2 % celotne vrednosti trga. Segment diskretnih polprevodniških naprav je v tem letu ustvaril prihodke v višini 13 mlrd EUR ali 9,8 % skupne vrednosti trga.

Analitiki napovedujejo, da bo kitajski trg polprevodnikov v obdobju 2021-2025 rasel po 15,6 % povprečni letni stopnji in v letu 2025 ustvaril vrednost 256,2 mlrd EUR. Rast trga bo spodbujalo povpraševanje po čipih za prenosnike, igralne naprave in internetno infrastrukturo, ki ga je sprožila pandemija. Naraščajoče povpraševanje po teh čipih je v letu 2020 povzročilo pomanjkanje, ki se je nadaljevalo tudi v letu 2021. Ker povpraševanje presega ponudbo, bo trg v prihodnjih letih rasel. Na rast trga pa bo vplivalo tudi povpraševanje na drugih področjih, ko se bo nadaljevalo oživljanje gospodarstva. Povrnitev v normalno stanje bo povečalo povpraševanje v avtomobilski industriji, prav tako pa bo raslo povpraševanje po čipih za industrijsko uporabo. Tudi nove aplikacije bodo v napovedanem obdobju sprožile vse večje povpraševanje po polprevodnikih, ki ga bodo spodbujale nastajajoče tehnologije, kot so AI, 5G, avtonomna vožnja, električna vozila, CIS, biometrično prepoznavanje, IoT in robno računalništvo (edge computing).
Kitajski trg polprevodnikov je bil v skladu s kitajsko strategijo »Made in China 2025« izpostavljen kot ključno področje razvoja. Vlada upa, da bo Kitajska povečala proizvodnjo izdelkov višje vrednosti, da bi lahko konkurirala izdelkom, proizvedenim na drugih ključnih trgih, kot so ZDA, Koreja in Tajvan, kjer je proizvodnja polprevodnikov naprednejša.

Največji konkurenti na trgu so:

  • Semiconductor Manufacturing International Corporation
  • Hua Hong Semiconductor Ltd
  • Taiwan Semiconductor Manufacturing Company Limited

Vrednost kitajskega trga polprevodnikov se je v letu 2020 povečala za 5,5 % in dosegla 132,5 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti je v obdobju 2016–2020 znašala 8,3 %. 

Vrednost trga po letih (v mio EUR)

Leto EUR Povprečna letna
stopnja rasti
2016 98.918  
2017 119.292 22,8 %
2018 133.983 17,3 %
2019 127.857 -9,4 %
2020 132.543 5,5 %


Analitiki napovedujejo, da bo kitajski trg polprevodnikov v letu 2025 dosegel vrednost 256,2 mlrd EUR, kar je 106,9 % več kot leta 2020. Napovedana povprečna letna stopnja rasti za obdobje 2021–2025 je 15,6 %.

Napoved vrednosti trga po letih (v mio EUR)

Leto EUR Povprečna letna
stopnja rasti
2021 152.231 21,9 %
2022 168.403 8,8 %
2023 196.782 12,9 %
2024 227.203 18,5 %
2025 256.229 16,6 %


Segment integriranih vezij je največji na kitajskem trgu polprevodnikov. V letu 2020 je predstavljal 90,2 % celotnega trga glede na vrednost. 

Tržna segmentacija po segmentih glede na vrednost (v % za leto 2020)

Integrirana vezja 90,2 %
Diskretne polprevodniške naprave 9,8 %


Kitajska predstavlja 48,7 % azijsko-pacifiškega trga polprevodnikov glede na vrednost. 

Tržna segmentacija v regiji za leto 2020 (v odstotkih)

Kitajska 48,7 %
Japonska 11,8 %
Južna Koreja 9,6 %
Singapur 3,4 %
Indija 2,7 %
Ostale države v regiji 23,8 %

 
Največja podjetja na področju proizvodnje polprevodnikov na Kitajskem

Podjetje Prihodki v mio EUR (2020)
LONGi Green Energy Technology Co., Ltd. 7.180,57
JinkoSolar Holding Co., Ltd. 4.396,66
Trina Solar Co., Ltd. 3.877,34
JCET Group Co., Ltd. 3.493,11
Csi Solar Power Group Co. Ltd. 3.055,34
Canadian Solar, Inc. 3.003,19
Will Semiconductor Co., Ltd. Shanghai 2.618,96


Letne vrednosti trga so preračunane iz USD v EUR po povprečnih letnih tečajih EIU, povprečne letne stopnje rasti pa se nanašajo na dolarske vrednosti.
 
Vir: Factiva, oktober 2021.


 

Poglejte si tudi:

Poslovno sodelovanje s Slovenijo

Poslovanje