Turčija

Predstavitev gospodarstva Turčije

Predstavitev države

Uradni naziv:

Mednarodna oznaka:

Glavno mesto:

Velikost (km2):

Prebivalci (mio):

Uradni jezik:

Vera:

BDP na prebivalca:

Denarna enota:

Čas:

Klicna številka:

Türkiye Cumhuriyeti / Republika Turčija

TR / TUR

Ankara

783.562

84,3 

Turški

Muslimani 99,8 %, ostali 0,2 %

8.054 EUR (2019)

Turška lira (TRY)

Slovenija +1

+ 90


Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Istanbul 14.804.000
Ankara 5.346.518
Izmir 4.223.545
Bursa 2.901.396
Antalya 2.328.555

 

Politična ureditev

Politični sistem:

Parlamentarna republika

Pravni sistem:

Temelji na evropskih modelih in ustavi iz leta 1982.

Zakonodajna oblast:

Enodomni parlament (Meclis) šteje 550 članov izvoljenih neposredno za štiriletni mandat. Leta 2017 je bil sprejet referendum o ustavnih spremembah, s katerimi je Turčija namesto parlamentarnega uvedla polpredsedniški sistem z ukinitvijo premierskega položaja in združitvijo državnega voditelja in šefa vlade v eni osebi. 

Volitve:

24. junija 2018 so hkrati potekale predčasne parlamentarne in predsedniške volitve.
Dvojno zmago je slavil 
Recep Tayyip Erdogan, ki je na oblasti že od leta 2003. Najprej kot predsednik vlade, od leta 2014 pa kot predsednik države.

Vodstvo države:

24. junija 2018 je bil na predsedniških volitvah že v prvem krogu ponovno izvoljen Recep Tayyip Erdogan

Izvršilna oblast:

Dosedanji premier je bil Binali Yildirim iz Stranke za pravičnost in razvoj (AKP). Po zadnjih sočasnih volitev je Erdogan prevzel dvojno vlogo. Večino v parlamentu si je skupaj s koalicijo MHP zagotovila njegova Stranka za pravičnost in razvoj.

 

Turčija je že od leta 1952 polnopravna članica NATO, poleg tega pa tudi članica WTO (World Trade Organization), OECD (Organisation for Economic Cooperation and Development) in BSEC (Organization of the Black Sea Economic Cooperation). Od leta 1996 je v veljavi tudi carinski sporazum z EU.


Vir: EIU; Factiva, marec 2020.

 

Gospodarska politika vlade

Izbruh pandemije korona virusa in ukrepi za njegovo obvladovanje so zaustavili vladni gospodarski program, ki je v letih 2020–2022 predvideval 5 % letno gospodarsko rast. Ohranjanje makroekonomske stabilnosti in stabilizacija lire sta v recesijskem letu 2020 največja politična izziva Turčije.

Vlada s svojimi tremi glavnimi državnimi bankami vodi svojo favorizirano politiko, namenjeno oživitvi hitre, kreditno pogojene rasti, kar povečuje tveganje za bilanco stanja bank in njihovo finančno stabilnost. Za okrepitev kapitalske strukture in ustreznosti bank je moral Turški socialni sklad (TWF) konec maja 2020 med tri posojilodajalce vložiti 3 mlrd USD, kar je okrepilo količnik kapitalske ustreznosti. Obseg bančnih kreditov državnih bank se je julija medletno povečal za 66,4 %, kar predstavlja 34,7 % rast celotnega bančnega sektorja. Hitrost kreditne rasti pa se bo verjetno umirila proti koncu leta 2020, saj se ukrepi vladne ekspanzije ukinjajo.

Kurdsko vprašanje, ki je zaviralo gospodarski razvoj na jugovzhodu, je eden najbolj perečih političnih izzivov Turčije. Mirovna pogajanja s Kurdsko delavsko stranko (PKK) so julija 2015 propadla, nasilje pa je ponovno zaživelo. Po poskusu državnega udara je prioriteta nadaljnja politizacija sodstva, ter spopadanje s problemom korupcije.

 
Vir: EIU; Factiva, oktober 2020.



Poglejte si tudi:

Pregled gospodarskih gibanj

Gospodarske panoge