Turčija 
Predstavitev gospodarstva Turčije
Predstavitev države
|
Uradni naziv: Mednarodna oznaka: Glavno mesto: Velikost (km2): Prebivalci (mio): Uradni jezik: Vera: BDP na prebivalca: Denarna enota: Čas: Klicna številka: |
Türkiye Cumhuriyeti / Republika Turčija TR / TUR Ankara 783.562 84,3 Turški Muslimani 99,8 %, ostali 0,2 % 7.447 EUR (2020) Turška lira (TRY) Slovenija +1 + 90 |
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Istanbul | 14.804.000 |
| Ankara | 5.346.518 |
| Izmir | 4.223.545 |
| Bursa | 2.901.396 |
| Antalya | 2.328.555 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Parlamentarna republika |
|
Pravni sistem: |
Temelji na evropskih modelih in ustavi iz leta 1982. |
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomni parlament (Meclis) šteje 550 članov izvoljenih neposredno za štiriletni mandat. Leta 2017 je bil sprejet referendum o ustavnih spremembah, s katerimi je Turčija namesto parlamentarnega uvedla polpredsedniški sistem z ukinitvijo premierskega položaja in združitvijo državnega voditelja in šefa vlade v eni osebi. |
|
Volitve: |
24. junija 2018 so hkrati potekale predčasne parlamentarne in predsedniške volitve. |
|
Vodstvo države: |
24. junija 2018 je bil na predsedniških volitvah že v prvem krogu ponovno izvoljen Recep Tayyip Erdogan. |
|
Izvršilna oblast: |
Dosedanji premier je bil Binali Yildirim iz Stranke za pravičnost in razvoj (AKP). Po zadnjih sočasnih volitev je Erdogan prevzel dvojno vlogo. Večino v parlamentu si je skupaj s koalicijo MHP zagotovila njegova Stranka za pravičnost in razvoj. |
Turčija je že od leta 1952 polnopravna članica NATO, poleg tega pa tudi članica WTO (World Trade Organization), OECD (Organisation for Economic Cooperation and Development) in BSEC (Organization of the Black Sea Economic Cooperation). Od leta 1996 je v veljavi tudi carinski sporazum z EU.
Vir: EIU; Factiva, februar 2021.
Gospodarska politika vlade
Ohranjanje makroekonomske stabilnosti in stabilizacija lire sta v letu 2021 največja politična izziva Turčije.
Vlada je leta 2020 uvedla velike fiskalne spodbude za podporo gospodarstvu in svoje državne banke izkoristila za povečanje kreditne rasti, kar je povzročilo velika zunanja neravnovesja. Negativne realne obrestne mere in velika politična tveganja so povzročili neustrezen dotok kapitala v Turčijo in povečali tveganje za krizo plačilne bilance.
Kurdsko vprašanje, ki je zaviralo gospodarski razvoj na jugovzhodu, je eden najbolj perečih političnih izzivov Turčije. Mirovna pogajanja s Kurdsko delavsko stranko (PKK) so julija 2015 propadla, nasilje pa je ponovno zaživelo. Po poskusu državnega udara je prioriteta nadaljnja politizacija sodstva, ter spopadanje s problemom korupcije.
Vir: EIU; Factiva, februar 2021.
Poglejte si tudi:
