Turčija 
Predstavitev gospodarstva Turčije
Predstavitev države
| Uradni naziv | Türkiye Cumhuriyeti/Republika Turčija |
| Mednarodna oznaka | TR/TUR |
| Glavno mesto | Ankara |
| Velikost (km2) | 783.562 |
| Prebivalci (mio) | 85,3 |
| Uradni jezik | Turščina. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Muslimani (99,8 %) |
| Denarna enota | Turška lira (TRY) |
| Čas | GMT +2, Slovenija +1. Poslovni čas |
| Klicna številka | + 90 |
Prebivalstvo Turčije
Turčija ima 85,3 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Istanbul | 14.804.000 |
| Ankara | 5.346.518 |
| Izmir | 4.223.545 |
| Bursa | 2.901.396 |
| Antalya | 2.328.555 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Parlamentarna republika |
|
Pravni sistem: |
Temelji na evropskih modelih in ustavi iz leta 1982. |
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomni parlament (Meclis) šteje 550 članov izvoljenih neposredno za štiriletni mandat. Leta 2017 je bil sprejet referendum o ustavnih spremembah, s katerimi je Turčija namesto parlamentarnega uvedla polpredsedniški sistem z ukinitvijo premierskega položaja in združitvijo državnega voditelja in šefa vlade v eni osebi. |
|
Volitve: |
14. in 28. maja 2023 so v Turčiji potekale predsedniške in parlamentarne volitve. |
|
Vodstvo države: |
Predsednik: Recep Tayyip Erdogan. |
|
Izvršilna oblast: |
Dosedanji premier je bil Binali Yildirim iz Stranke za pravičnost in razvoj (AKP). Po zadnjih sočasnih volitev je Erdogan prevzel dvojno vlogo. Večino v parlamentu si je skupaj s koalicijo MHP zagotovila njegova Stranka za pravičnost in razvoj. |
Turčija je že od leta 1952 polnopravna članica NATO, poleg tega pa tudi članica WTO (World Trade Organization), OECD (Organisation for Economic Cooperation and Development) in BSEC (Organization of the Black Sea Economic Cooperation). Od leta 1996 je v veljavi tudi carinski sporazum z EU.
Vir: EIU; Factiva, maj 2023.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2024-2020
| 2024* | 2023* | 2022 | 2021 | 2020 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 86,3 | 85,8 | 85,3 | 84,8 | 84,1 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 109++ | 110 | 109 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 1.120,5 | 942,3 | 852,4 | 687,8 | 628,7 |
| BDP per capita (v EUR): | 12.991 | 10.978 | 9.991 | 8.117 | 7.474 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 3.171,9 | 3.013,8 | 2.801,5 | 2.167,9 | 2.036,0 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 36.771 | 35.119 | 32.830 | 25.577 | 24.202 |
| Rast BDP (v %): | 3,1 | 3,2 | 5,7 | 11,4 | 1,8 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 10,4 | 10,2 | 10,3 | 12,0 | 13,2 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 39,6 | 46,3 | 72,4 | 19,6 | 12,3 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -346,7 | -335,6 | -325,8 | -214,8 | -181,0 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 250,2 | 241,6 | 240,6 | 190,0 | 147,7 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 3,7 | 0,7 | 9,5 | 24,7 | -14,3 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 2,7 | 5,7 | 7,8 | 2,7 | 7,3 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 12,5 | 8,9 | 12,4 | 11,3 | 6,8 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 240,1+ | 439,4 | 348,5 | 298,7 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 514,6+ | 905,0 | 791,2 | 791,1 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 55 | 54 | 55 | 55 |
| Razred tveganja (op): | / | C | C | C | C |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | / | 33 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-jun (posodobljeno september 2023).
(++) Povprečna vrednost za obdobje 2018-2021 po podatkih Svetovne banke.
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2022.
Vir: EIU; Factiva, september 2023.
Delo v Turčiji
Za uradno zaposlitev v Istanbulu mora tujec najprej poiskati delodajalca in podpisati pogodbo o zaposlitvi, nato pa zaprositi za delovno dovoljenje in odpreti delovni vizum.
Postopek se opravi skupaj s turškim delodajalcem in osebjem turškega diplomatskega urada v državi tujca. Običajno se delovno dovoljenje izda za eno leto s pravico do podaljšanja, a je strogo vezano na prosto delovno mesto. Dovoljenje za prebivanje se izda v 30 dneh od trenutka preselitve.
Veliko zaposlitvenih priložnosti za tujce je na področju trgovine in turizma.
Povprečna in minimalna bruto plača
Po podatkih turškega Ministrstva za delo in socialno varnost, se je mesečna bruto minimalna plača v Turčiji januarja 2023 zvišala na 10.008 TRY (574,88 EUR), mesečna neto minimalna plača pa na 8.500 TRY (488,25 EUR).
Povprečne plače se razlikujejo po posameznih mestih. Najvišje so v Istanbulu, kjer povprečna mesečna bruto plača znaša med 1.200 in 1.500 EUR.
Vrednosti TRY so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2022.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2022 | 2023* | 2024* | 2025* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 19,7 | 4,5 | 1,5 | 2,6 |
| Rast javne potrošnje | 5,0 | 6,8 | 1,4 | 2,2 |
| Rast investicij | 2,9 | 1,0 | 2,9 | 2,8 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, september 2023.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Turčija je v letu 2022 izvozila za 240,1 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 319,8 mlrd EUR.
- Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -79,7 mlrd EUR.
- V letu 2022 je Turčija največ izvažala vozila, strojno opremo, nafto in plin, železo in jeklo ter električno in elektronsko opremo.
- Največ so v letu 2022 izvozili v Nemčijo (8,3 % od celotnega izvoza), sledijo ZDA, Irak, Združeno kraljestvo in Italija.
- Turčija je v letu 2022 največ uvažala nafto in plin, strojno opremo, železo in jeklo, bisere, drage kamne, plemenite kovine ter električno in elektronsko opremo.
- Največ so v letu 2022 uvozili iz Rusije (16,2 % od celotnega uvoza), sledijo Kitajska, Nemčija, ZDA in Švica.
Turčija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2020 - 2025 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2022 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2022 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 26,6 | Vozila | 10,6 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 9,5 | Stroji, jedrski reaktorji | 8,9 |
| Železo in jeklo | 7,8 | Mineralna goriva, olja | 6,4 |
| Biseri, dragi kamni, plemenite kovine | 6,5 | Železo in jeklo | 5,8 |
| Električna in elektronska oprema | 5,9 | Električna in elektronska oprema | 5,4 |
| Vodilni uvozni trgi 2022 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2022 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Rusija | 16,2 | Nemčija | 8,3 |
| Kitajska | 11,4 | ZDA | 6,6 |
| Nemčija | 6,6 | Irak | 5,4 |
| ZDA | 4,2 | Združeno kraljestvo | 5,1 |
| Švica | 4,2 | Italija | 4,9 |
| Slovenija (63. mesto) | 0,1 | Slovenija (34. mesto) | 0,7 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2023.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Turčiji so v letu 2021 znašale 102,3 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2017 je znašala -9,7 %.
- Celotne izhodne TNI Turčije so v letu 2021 znašale 48,6 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2017 pa je znašala 6,3 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Turčiji 2021 - 2024 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Največji vlagatelji v Turčijo
| Države vlagateljice | mio EUR |
|---|---|
| Nizozemska | 31.793 |
| Katar | 19.541 |
| Nemčija | 13.240 |
| Azerbajdžan | 7.122 |
| Luksemburg | 7.034 |
| Španija | 7.004 |
| Združeno kraljestvo | 6.809 |
| Švica | 6.402 |
| ZAE | 5.995 |
| Francija | 5.168 |
| Podjetje | Država |
|---|---|
| A.P. Møller - Mærsk A/S | Danska |
| Buselten Finance, S.A. | Panama |
| Oger Telecom Limited | ZAE |
| Compass Group Plc | Združeno kraljestvo |
| Iss A/S | Danska |
| Peugeot Sa | Francija |
| Cukurova Telecom Holdings Limited | Britanski Deviški otoki |
| Integrated Healthcare Hastaneler Turkey Sdn. Bhd. | Malezija |
Vir: Factiva; ITC, september 2023.
Poglejte si tudi:
