Turčija 
Predstavitev gospodarstva Turčije
Predstavitev države
|
Uradni naziv: Mednarodna oznaka: Glavno mesto: Velikost (km2): Prebivalci (mio): Uradni jezik: Vera: BDP na prebivalca: Denarna enota: Čas: Klicna številka: |
Türkiye Cumhuriyeti / Republika Turčija TR / TUR Ankara 783.562 84,3 Turški Muslimani 99,8 %, ostali 0,2 % 8.054 EUR (2019) Turška lira (TRY) Slovenija +1 + 90 |
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Istanbul | 14.804.000 |
| Ankara | 5.346.518 |
| Izmir | 4.223.545 |
| Bursa | 2.901.396 |
| Antalya | 2.328.555 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Parlamentarna republika |
|
Pravni sistem: |
Temelji na evropskih modelih in ustavi iz leta 1982. |
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomni parlament (Meclis) šteje 550 članov izvoljenih neposredno za štiriletni mandat. Leta 2017 je bil sprejet referendum o ustavnih spremembah, s katerimi je Turčija namesto parlamentarnega uvedla polpredsedniški sistem z ukinitvijo premierskega položaja in združitvijo državnega voditelja in šefa vlade v eni osebi. |
|
Volitve: |
24. junija 2018 so hkrati potekale predčasne parlamentarne in predsedniške volitve. |
|
Vodstvo države: |
24. junija 2018 je bil na predsedniških volitvah že v prvem krogu ponovno izvoljen Recep Tayyip Erdogan. |
|
Izvršilna oblast: |
Dosedanji premier je bil Binali Yildirim iz Stranke za pravičnost in razvoj (AKP). Po zadnjih sočasnih volitev je Erdogan prevzel dvojno vlogo. Večino v parlamentu si je skupaj s koalicijo MHP zagotovila njegova Stranka za pravičnost in razvoj. |
Turčija je že od leta 1952 polnopravna članica NATO, poleg tega pa tudi članica WTO (World Trade Organization), OECD (Organisation for Economic Cooperation and Development) in BSEC (Organization of the Black Sea Economic Cooperation). Od leta 1996 je v veljavi tudi carinski sporazum z EU.
Vir: EIU; Factiva, marec 2020.
Gospodarska politika vlade
Ohranjanje makroekonomske stabilnosti in stabilizacija lire po valutni krizi avgusta 2018 sta največja politična izziva Turčije. Fiskalna politika je bila preudarna, toda velike potrebe po zunanjem financiranju in spreminjanje globalnih likvidnostnih pogojev so prisilile centralno banko Turčije k nadaljevanju stroge denarne politike, da bi pritegnili ustrezne prilive kapitala in upočasnila devalvacijo lire glede na ameriški dolar.
Rešitev problema Kurdov, ki blokira gospodarski razvoj na jugovzhodu države, je eden od najbolj perečih političnih vprašanj. Mirovna pogajanja s Kurdsko delavsko stranko (PKK) so propadla julija 2015 in ponovno je izbruhnilo nasilje. Neuspeli državni udar je pokazal na dolgoletne institucionalne pomanjkljivosti, ki so dovolile v soglasju z AKP, da se je skrivnostno Gulenistično gibanje infiltriralo v državo. Po poskusu državnega udara je prioriteta nadaljnja politizacija sodstva, ter spopadanje s problemom korupcije.
Vir: EIU; Factiva, marec 2020.
Poglejte si tudi:
