Turčija

Predstavitev gospodarstva Turčije


Predstavitev države

Uradni naziv:

Mednarodna oznaka:

Glavno mesto:

Velikost (km2):

Prebivalci (mio):

Uradni jezik:

Vera:

BDP na prebivalca:

Denarna enota:

Čas:

Klicna številka:

Türkiye Cumhuriyeti / Republika Turčija

TR / TUR

Ankara

783.562

82,3 

Turški

Muslimani 99,8 %, ostali 0,2 %

7.864 EUR (2018)

Turška lira (TRY)

Slovenija +1

+ 90


Večja mesta

 
Večja mesta Število prebivalcev 
Istanbul 14.160.000
Ankara 5.045.000
Izmir 4.061.000
Bursa 2.741.000
Antalya 2.158.000

 

Politična ureditev

Politični sistem:

Parlamentarna republika

Pravni sistem:

Temelji na evropskih modelih in ustavi iz leta 1982

Zakonodajna oblast:

Enodomni parlament (Meclis) šteje 550 članov izvoljenih neposredno za štiriletni mandat. Leta 2017 je bil sprejet referendum o ustavnih spremembah, s katerimi je Turčija namesto parlamentarnega uvedla polpredsedniški sistem z ukinitvijo premierskega položaja in združitvijo državnega voditelja in šefa vlade v eni osebi. 

Volitve:

24. junija 2018 so hkrati potekale predčasne parlamentarne in predsedniške volitve.
Dvojno zmago je slavil 
Recep Tayyip Erdogan, ki je na oblasti že od leta 2003. Najprej kot predsednik vlade, od leta 2014 pa kot predsednik države.

Vodstvo države:

24. junija 2018 je bil na predsedniških volitvah že v prvem krogu ponovno izvoljen Recep Tayyip Erdogan

Izvršilna oblast:

Dosedanji premier je bil Binali Yildirim iz Stranke za pravičnost in razvoj (AKP). Po zadnjih sočasnih volitev je Erdogan prevzel dvojno vlogo. Večino v parlamentu si je skupaj s koalicijo MHP zagotovila njegova Stranka za pravičnost in razvoj.

 

Turčija je že od leta 1952 polnopravna članica NATO, poleg tega pa tudi članica WTO (World Trade Organization), OECD (Organisation for Economic Cooperation and Development) in BSEC (Organization of the Black Sea Economic Cooperation). Od leta 1996 je v veljavi tudi carinski sporazum z EU.


Vir: EIU; Factiva, september 2019.

 

 

Gospodarska politika vlade

Ohranjanje makroekonomske stabilnosti in stabilizacija lire po valutni krizi avgusta 2018 sta največja politična izziva Turčije. Fiskalna politika je bila preudarna, toda velike potrebe po zunanjem financiranju in spreminjanje globalnih likvidnostnih pogojev so prisilile centralno banko Turčije k nadaljevanju stroge denarne politike, da bi pritegnili ustrezne prilive kapitala in upočasnila devalvacijo lire glede na ameriški dolar.

Rešitev problema Kurdov, ki blokira gospodarski razvoj na jugovzhodu države, je eden od najbolj perečih političnih vprašanj. Mirovna pogajanja s Kurdsko delavsko stranko (PKK) so propadla julija 2015 in ponovno je izbruhnilo nasilje. Neuspeli državni udar je pokazal na dolgoletne institucionalne pomanjkljivosti, ki so dovolile v soglasju z AKP, da se je skrivnostno Gulenistično gibanje infiltriralo v državo. Po poskusu državnega udara je prioriteta nadaljnja politizacija sodstva, ter spopadanje s problemom korupcije.

Stopnja inflacije je v letu 2018 znašala 16,3 %. EIU napoveduje 16,1 % stopnjo inflacije v letu 2019, v letu 2020 10,2 %, v letu 2021 pa 7,5 % stopnjo inflacije.

Stopnja brezposelnosti je v letu 2018 znašala 10,9 %. Za leto 2019 napovedujejo 14,3 % brezposelnost, za leto 2020 13,3 % in za leto 2021 12,6 %. 

Minimalna mesečna bruto plača v Turčiji znaša 423,6 EUR, povprečna bruto mesečna plača pa je v letu 2018 znašala 1.292 EUR.
 

Vir: EIU; Factiva, september 2019.

 

Poglejte si tudi:

Pregled gospodarskih gibanj

Gospodarske panoge