Turčija

Predstavitev gospodarstva Turčije

Predstavitev države

Uradni naziv Türkiye Cumhuriyeti/Republika Turčija
Mednarodna oznaka TR/TUR 
Glavno mesto Ankara
Velikost (km2) 783.562
Prebivalci (mio) 85
Uradni jezik Turščina. Več o poslovnem sporazumevanju
Vera Muslimani (99,8 %)
Denarna enota Turška lira (TRY)
Čas GMT +2, Slovenija +1. Poslovni čas
Klicna številka + 90


Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Istanbul 14.804.000
Ankara 5.346.518
Izmir 4.223.545
Bursa 2.901.396
Antalya 2.328.555

 

Politična ureditev

Politični sistem:

Parlamentarna republika

Pravni sistem:

Temelji na evropskih modelih in ustavi iz leta 1982.

Zakonodajna oblast:

Enodomni parlament (Meclis) šteje 550 članov izvoljenih neposredno za štiriletni mandat. Leta 2017 je bil sprejet referendum o ustavnih spremembah, s katerimi je Turčija namesto parlamentarnega uvedla polpredsedniški sistem z ukinitvijo premierskega položaja in združitvijo državnega voditelja in šefa vlade v eni osebi. 

Volitve:

24. junija 2018 so hkrati potekale predčasne parlamentarne in predsedniške volitve.
Dvojno zmago je slavil 
Recep Tayyip Erdogan, ki je na oblasti že od leta 2003. Najprej kot predsednik vlade, od leta 2014 pa kot predsednik države.

Vodstvo države:

24. junija 2018 je bil na predsedniških volitvah že v prvem krogu ponovno izvoljen Recep Tayyip Erdogan

Izvršilna oblast:

Dosedanji premier je bil Binali Yildirim iz Stranke za pravičnost in razvoj (AKP). Po zadnjih sočasnih volitev je Erdogan prevzel dvojno vlogo. Večino v parlamentu si je skupaj s koalicijo MHP zagotovila njegova Stranka za pravičnost in razvoj.

 

Turčija je že od leta 1952 polnopravna članica NATO, poleg tega pa tudi članica WTO (World Trade Organization), OECD (Organisation for Economic Cooperation and Development) in BSEC (Organization of the Black Sea Economic Cooperation). Od leta 1996 je v veljavi tudi carinski sporazum z EU.


Vir: EIU; Factiva, marec 2022.

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.

Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019

  2023* 2022* 2021 2020 2019
 Število prebivalcev (v mio): 86,0 85,6 85,0 84,3 83,4
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / / 110 108
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 591,6 510,8 627,7 628,2 677,9
 BDP per capita (v EUR): 6.883 5.969 7.381 7.447 8.125
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 2.588,8 2.438,0 2.262,9 2.068,2 2.029,0
 BDP per capita (PPP, v EUR): 30.118 28.494 26.609 24.526 24.321
 Rast BDP (v %): 3,6 3,4 10,0 1,7 0,7
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 11,3 12,0 12,1 13,2 13,8
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 19,0 35,3 19,6 12,3 15,2
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -248,4 -223,1 -214,5 -181,0 -177,7
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 206,7 193,6 190,9 147,7 162,7
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 6,8 7,1 18,9 -14,6 4,8
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 4,2 1,1 8,7 8,0 -6,7
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 7,9 8,5 11,0 6,7 8,3
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 62,2+ 348,5 298,7 303,1
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 142,9+ 791,2 791,1 900,9
Stopnja tveganja države (op): / 54 55 55 55
Razred tveganja (op): / C C C C


Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190. 
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2022 (posodobljeno maj 2022).
(/)  Podatek ni na voljo. 

Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.

 

 

Vir: EIU; Factiva, marec 2022.

 

Povprečna in minimalna bruto plača

Turška vlada je v začetku leta 2022 zvišala bruto mesečno minimalno plačo za 40 % na 5.008,5 TRY ali 476,43 EUR, medtem ko se je mesečna neto plača povečala za 50 % na 4.250 TRY (404,28), kar je najvišje zvišanje v 50 letih.

Povprečna bruto mesečna plača v Turčiji je v začetku leta 2022 znašala7.830 TRY ali 744,83 EUR. 

 
Vrednosti TRY so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
 

 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2021 2022* 2023* 2024*
Rast zasebne potrošnje 8,8 1,1 1,6 2,4
Rast javne potrošnje 6,5 2,6 7,0 3,3
Rast investicij 6,5 3,8 3,8 3,7


(*) EIU napoved.


Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

V letu 2020 je izvoz blaga znašal 120,9 mlrd EUR, uvoz pa 156 mlrd EUR. To je povzročilo primanjkljaj v blagovni menjavi, ki je znašal -35,1 mlrd EUR. Največ so v letu 2020 izvažali vozila, stroje, električno in elektronsko opremo, železo in jeklo ter oblačila. Glavni izvozni trg v letu 2020 je bila Nemčija, kamor so izvozili 9,4 % od celotnega izvoza. Sledijo Združeno kraljestvo, ZDA, Irak in Italija. V letu 2020 je Turčija največ uvažala mineralna goriva, drage kamne, stroje, električno in elektronsko opremo ter vozila. Glavni uvozni trg v letu 2020 je bila Kitajska (10,5 % od celotnega uvoza). Sledijo Nemčija, Rusija, ZDA in Italija.

 

 

Turčija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2018 - 2023 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.

 

 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2020 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2020 % od celote
Mineralna goriva, olja 13,2 Vozila 13,0
Biseri, dragi kamni, plemenite kovine 12,1 Stroji, jedrski reaktorji 9,9
Stroji, jedrski reaktorji 11,5 Električna in elektronska oprema 5,5
Električna in elektronska oprema 7,8 Železo in jeklo 5,2
Vozila 7,0 Oblačila in obl. dodatki, pleteni 4,9
       
 
Vodilni uvozni trgi 2020 % od celote Vodilni izvozni trgi 2020 % od celote
Kitajska 10,5 Nemčija 9,4
Nemčija 9,9 Združeno kraljestvo 6,6
Rusija 8,1 ZDA 6,0
ZDA 5,3 Irak 5,4
Italija 4,2 Italija 4,8
Slovenija (57. mesto) 0,2 Slovenija (25. mesto) 1,0


Vir: Factiva; ITC, junij 2021.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Turčiji so v letu 2018 znašale 114,0 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala -5,4 %. Celotne izhodne TNI Turčije so v letu 2018 znašale 42,3 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 11,9 %.
 

 
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Turčiji 2019 - 2022 (grafični prikaz)

 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2021.


 

Struktura tujih neposrednih investicij

 
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 144,9 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Nemčija, sledita pa ji ZDA in Nizozemska. Največ investicij je na področju transporta in kemikalij.
 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020

Država vlagateljica Obseg investicij
(v mio EUR)
Nemčija 16.581,9
ZDA 14.576,6
Nizozemska 7.499,5
Francija 5.931,1
Japonska 5.588,4
Druge države 94.726,3
Skupaj 144.903,7
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
 
Panoga Obseg investicij
(v mio EUR)
Transport 12.135,5
Kemikalije 8.994,5
Kovine 5.813,2
Hrana in pijače 4.623,1
Avtomobilski deli 3.597,0
Drugi sektorji 109.740,3
Skupaj 144.903,7
 
 
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020  
 
Podjetje Obseg investicij
(v mio EUR)
Multi Turkmall 5.027,8
Ford Otosan 2.416,7
Acteeum Group 1.303,5
Mercedes-Benz Turk 988,3
Hilton Hotels (Hilton Worldwide) 370,8
Barcelo 254,6
Indesit 220,1

 
 
 
Vir: FDI Intelligence, september 2020.


 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Poslovno sodelovanje s Slovenijo