Turčija 
Prodaja v Turčijo
Gospodarska politika vlade
Ohranjanje makroekonomske stabilnosti in stabilizacija turške lire, sta že od začetka pandemije leta 2020, glavna izziva vladne politike.Vlada je uvedla veliko fiskalno spodbudo za podporo gospodarstvu in uporabila svoje državne banke za povečanje kreditne rasti. Zaradi negativnih realnih obrestnih mer in političnega tveganja, je privabljanje ustreznih kapitalskih prilivov težko, kar povečuje tveganje za nadaljnjo devalvacijo turške lire in plačilno-bilančno krizo.
Kratkoročno bo poudarek tudi na prizadevanjih za obnovo po močnih potresih, ki so državo prizadeli februarja 2023.
Trendi obnašanja kupcev in kupna moč
Turški potrošniki povprašujejo po kakovostnih izdelkih, zato so izdelki z oznako "CE", skupaj z navodili za uporabo in garancijo, cenjeni zaradi zagotavljanja kakovosti. Turški potrošniki kažejo veliko zanimanje za nove izdelke, ki prihajajo iz tujine. Azijski izdelki jih privlačijo zaradi nižje cene, medtem ko so izdelki iz Zahoda cenjeni zaradi razkošja in modnih trendov in so priljubljeni predvsem pri mlajši populaciji.
Pri nakupni odločitvi sta pomembna tudi cena in plačilni pogoji.
Kar zadeva živila, imajo tradicionalni turški izdelki prednost pred mednarodnimi alternativami, kljub temu pa narašča zanimanje za svetovno kuhinjo in mednarodne blagovne znamke. Pri nakupu hrane je za turške potrošnike zelo pomembno, da izdelki ustrezajo njihovim verskim prepričanjem.
Tržne poti, distribucija
Istanbul in širša regija Marmara sta glavno distribucijsko središče Turčije. Istanbulsko pristanišče je največje turško pristanišče za uvožene izdelke. Večina turških distribucijskih kanalov in glavnih prodajnih pisarn je v Istanbulu. Večina distributerjev ima trgovsko mrežo po vsej državi ali na območjih, kjer se izdelek običajno kupuje.Turški distribucijski sektor je zelo razdrobljen. V sektorju trenutno poteka proces večjih sprememb, pojavljajo se veliki distributerji in velika nakupovalna središča, ki se koncentrirajo predvsem v Istanbulu. Trgovino na drobno s hrano v Turčiji lahko razdelimo v dve glavni skupini: organizirani in neorganizirani trgovci na drobno. Organizirani trgovci na drobno vključujejo trgovce v različnih segmentih, kot so supermarketi, diskontne prodajalne in prodajalne na bencinskih črpalkah. Neorganizirani trgovci na drobno, imenovani tudi tradicionalni trg, predstavljajo manjše, posamezne prodajalne, imenovane bakkal, ter trgovine na prostem, imenovane bazar.
Hipermarketi so v letu 2022 beležili 63 % rast prodaje, ki je dosegla 13 mlrd TRY ali približno 746,74 mio EUR.
Migros Tic AS je največji konkurent v segmentu, s 64 % tržnim deležem v letu 2022.
Hipermarketi bodo po napovedih v prihodnjih 5 letih dosegali 15 % povprečno letno rast prodaje, oziroma se bo prodaja ob predpostavki nespremenjenih cen celo zniževala po -2 %. V letu 2027 naj bi prodaja v hipermarketih dosegla 26,3 mlrd TLY ali 1,51 mlrd EUR.
Supermarketi so v letu 2022 dosegli 65 % rast prodaje, ki je znašala 301 mlrd TRY ali 17,29 mlrd EUR.
Migros Tic AS je največji konkurent v segmentu supermarketov, z 12 % tržnim deležem v letu 2022.
Po napovedih se bo prodaja v supermarketih v prihodnjih 5 letih povečevala po 20 % povprečni letni stopnji (oziroma po 2 % ob predpostavki nespremenjenih cen) in v letu 2027 dosegla 759 mlrd TRY ali 43,59 mlrd EUR.
Diskontni trgovci so v letu 2022 beležili 101 % rast prodaje, ki je dosegla 296 mlrd TRY ali 17 mlrd EUR.
BIM Birlesik Magazacilik AS je vodilni diskontni trgovec v Turčiji, ki je imel v letu 2022 46 % tržni delež.
Diskontne trgovine naj bi po napovedih v prihodnjih 5 letih beležile 23 % povprečno letno rast prodaje (oziroma 5 % ob predpostavki nespremenjenih cen), ki bo v letu 2027 po napovedih dosegla 843 mlrd TRY ali 48,42 mlrd EUR.
Največji trgovci na drobno po prihodkih
| Podjetje | Prihodki v mio EUR (2022) |
|---|---|
| Yeni Magazacilik Anonim Sirketi | 12.473,52 |
| Yimpas Holding Anonim Sirketi | 3.492,62 |
| Sok Marketler Ticaret AS | 3.113,87 |
| Migros Ticaret Anonim Sirketi | 2.873,72 |
| Yimpas Yozgat Ihtiyac Maddeleri Pazarlama Ve Ticaret Anonim Sirketi | 1.025,72 |
| CarrefourSA Carrefour Sabanci Ticaret Merkezi AS | 1.008,24 |
| Yeni Cagdas Ihtiyac Ve Gida Maddeleri Insaat Ticaret Limited Sirketi | 777,59 |
Spletna prodaja v Turčiji
Kljub devalvaciji turške lire in nenehnim učinkom pandemije, turški trg e-trgovine raste bistveno hitreje kot prejšnja leta.
Spletne prodajne platforme so med najhitreje rastočimi spletnimi prodajnimi mesti. Turški spletni ponudniki, kot so Trendyol, Hepsiburada in Getir, so se v zadnjih nekaj letih močno razširili. Istanbul je bil posledično uvrščen med 20 od 100 najboljših svetovnih ekosistemov za zagonska podjetja v sektorjih e-trgovine in iger.
Vrednost spletne maloprodaje se je v letu 2022 povečala za 117 % na 338 mlrd TRY, kar je približno 19,41 mlrd EUR.
Rast vrednosti spletne prodaje je precej presegla rast fizične maloprodaje.
Spletna prodaja je v letu 2022 predstavljala več kot 15 % delež celotne maloprodaje.
Po napovedih analitikov, naj bi se spletna maloprodaja v Turčiji v prihodnjih 5 letih povečevala po 39 % povprečni letni stopnji, oziroma 18 % ob predpostavki nespremenjenih cen.
DSM Grup Danismanlik Iletisim ve Satis Tic AS je vodilni spletni ponudnik na turškem trgu. Leta 2022 je njegov tržni delež dosegel 49 % glede na vrednost maloprodaje.
Spletni ponudniki v Turčiji
- DSM Grup Danismanlik Iletisim ve Satis Tic AS
- D-Market Elektronik Hizmetler Tic
- Dogus Grubu
- eBay Inc.
- Migros Tlc AS
- Boyner Holding AS
- Amazon.com Inc
Javna naročila
Sejmi
Plačevanje
Turške korporacije večino svojih finančnih potreb urejajo preko bančnega sektorja. Povezave med podjetji in bankami je preprosto vzpostaviti. Zaradi vrzeli med obsežnimi potrebami Turčije in njenimi omejenimi finančnimi viri, je potrebno zunanje financiranje za investicije v javne in zasebne projekte. Za izvoznike je priporočljivo, da zagotovijo financiranje za svoj izvoz. Kratkoročni in srednjeročni krediti so na voljo pri poslovnih bankah v domačih in tujih valutah.Nepreklicni akreditivi so tradicionalni uvozni instrumenti za transakcije v zasebnem sektorju. Turški uvozniki razvijajo dolgoročna poslovna partnerstva in dokazujejo svojo kreditno sposobnost, zato so dobavitelji pripravljeni sprejeti tudi dokumentarni inkaso (d/p). Časovni roki za odloženo plačilo niso običajni, razen v primerih velikih transakcij, pri katerih ima pomembno vlogo financiranje dobavitelja.
Več: Plačilni promet – izvozno okno
Transport in logistika
Turčija ima približno 90 trgovskih pristanišč, od tega 11 zelo velikih. Po morju poteka 4,5 % domačega tovornega prometa in približno 87 % mednarodne trgovine.Letalski tovorni promet predstavlja le manjši del blagovnega prevoza, čeprav v zadnjih nekaj letih nenehno raste. Turške oblasti so začele izvajati program za razvoj in posodobitev letališke infrastrukture, imenovan projekt SMART. Letališča v Turčiji so sicer z neposrednimi leti vsak dan dobro povezana z večino večjih mest v Evropi, Bližnji vzhodni Aziji in ZDA.
Po cestah oteka 85 % domačega tovornega prometa in le 11 % mednarodne trgovine. Asfaltirano cestno omrežje v Turčiji obsega 65.400 km cest, od tega je 5.500 km avtocest. V zadnjih 10 letih je vlada začela obsežne naložbene programe za izboljšanje cestnega omrežja.
Železniški promet predstavlja le 5 % notranjega tovornega prometa. Turško železniško omrežje ima 10.508 km tirov, elektrificiranih pa je le 2.065 km prog oziroma 19,6 % vseh. Glavne proge so Ankara-Istanbul, Istanbul-Kapikule (Grčija) in Divrigi-Iskenderun.
Več:
Poslovni imeniki in koristne povezave:
- Turkey Index - Telerehber - turški poslovni imenik
- Expat - turški poslovni imenik
- Yellowpages - turške rumene strani
Druge koristne povezave:
- Invest in Turkey
- e-Government Gateway
- Foreign Economic Relations Board of Turkey (DEIK)
- Istanbul Chamber of Industry
- Istanbul Chamber of Commerce
- The Union of Chambers and Commodity Exchanges of Turkey
- Türkiye Bankalar Birligi
- Revenue Administration
- Ministry of Trade
- TurkFreeZone
Viri: Factiva, EIU, Euromonitor International
Posodobljeno julij 2023.
Poglejte si tudi:
