Turčija 
Prodaja v Turčijo
Kako prodajati v Turčijo?
Gospodarska politika vlade
V letu 2024 bo vladna politika osredotočena na razgradnjo neortodoksnega gospodarskega programa, ki se je začel leta 2021. Novi program, ki vključuje strožjo denarno politiko, fiskalno disciplino in strukturne reforme, naj bi pomiril vlagatelje. Takšna politika je namenjena zniževanju inflacije in izboljšanju zunanjetrgovinske bilance. Novi gospodarski program obljublja tudi drsečo valuto in strategijo ciljanja inflacije.Pomemben izziv vlade je tudi kurdsko vprašanje, ki je blokiralo gospodarski razvoj na jugovzhodu države.
Trendi obnašanja kupcev in kupna moč
Turški potrošniki povprašujejo po kakovostnih izdelkih, zato so izdelki z oznako "CE", skupaj z navodili za uporabo in garancijo, cenjeni zaradi zagotavljanja kakovosti. Turški potrošniki kažejo veliko zanimanje za nove izdelke, ki prihajajo iz tujine. Azijski izdelki jih privlačijo zaradi nižje cene, medtem ko so izdelki iz Zahoda cenjeni zaradi razkošja in modnih trendov in so priljubljeni predvsem pri mlajši populaciji.
Pri nakupni odločitvi sta pomembna tudi cena in plačilni pogoji.
Kar zadeva živila, imajo tradicionalni turški izdelki prednost pred mednarodnimi alternativami, kljub temu pa narašča zanimanje za svetovno kuhinjo in mednarodne blagovne znamke. Pri nakupu hrane je za turške potrošnike zelo pomembno, da izdelki ustrezajo njihovim verskim prepričanjem.
Tržne poti, distribucija
Istanbul in širša regija Marmara sta glavni distribucijski središči Turčije. Istanbulsko pristanišče je največje turško pristanišče za uvožene izdelke. Večina turških distribucijskih kanalov in glavnih prodajnih pisarn je v Istanbulu. Večina distributerjev ima trgovsko mrežo po vsej državi ali na območjih, kjer se izdelek običajno kupuje.Turški distribucijski sektor je zelo razdrobljen. V sektorju trenutno poteka proces večjih sprememb, pojavljajo se veliki distributerji in velika nakupovalna središča, ki se koncentrirajo predvsem v Istanbulu. Trgovino na drobno s hrano v Turčiji lahko razdelimo v 2 glavni skupini: organizirani in neorganizirani trgovci na drobno. Organizirani trgovci na drobno vključujejo trgovce v različnih segmentih, kot so supermarketi, diskontne prodajalne in prodajalne na bencinskih črpalkah. Neorganizirani trgovci na drobno, imenovani tudi tradicionalni trg, predstavljajo manjše, posamezne prodajalne, imenovane bakkal, ter trgovine na prostem, imenovane bazar.
Hipermarketi so v letu 2023 beležili 70 % rast prodaje, ki je dosegla 25,6 mlrd TRY ali približno 993 mio EUR.
Migros Tic AS je največji konkurent v tem segmentu, z 61 % tržnim deležem v letu 2023.
Hipermarketi bodo po napovedih v prihodnjih 5 letih dosegali 27 % povprečno letno rast prodaje (oziroma 2 % ob predpostavki nespremenjenih cen), ter v letu 2028 dosegli vrednost 84,2 mlrd TRY ali 3,26 mlrd EUR.
Supermarketi so v letu 2023 dosegli 65 % rast prodaje, ki je znašala 497 mlrd TRY ali 19,29 mlrd EUR.
Migros Tic AS je največji konkurent v segmentu supermarketov, s 17 % tržnim deležem v letu 2023.
Po napovedih se bo prodaja v supermarketih v prihodnjih 5 letih povečevala po 28 % povprečni letni stopnji (oziroma po 3 % ob predpostavki nespremenjenih cen) in v letu 2028 dosegla 1.673 mlrd TRY ali 64,94 mlrd EUR.
Diskontni trgovci so v letu 2023 beležili 79 % rast prodaje, ki je dosegla 535 mlrd TRY ali 20,76 mlrd EUR.
BIM Birlesik Magazacilik AS je vodilni diskontni trgovec v Turčiji, ki je imel v letu 2023 46 % tržni delež.
Diskontne trgovine naj bi po napovedih v prihodnjih 5 letih beležile 33 % povprečno letno rast prodaje (oziroma 7 % ob predpostavki nespremenjenih cen), ki bo v letu 2028 po napovedih dosegla 2.217 mlrd TRY ali 86,06 mlrd EUR.
Največji trgovci na drobno po prihodkih
| Podjetje | Prihodki v mio EUR (2023) |
|---|---|
| BIM Birlesik Magazalar AS | 7.757,61 |
| Migros Ticaret Anonim Sirketi | 6.183,49 |
| Yimpas Holding Anonim Sirketi | 3.492,62 |
| Sok Marketler Ticaret AS | 3.113,87 |
| Lc Waikiki Magazacilik Hizmetleri Ticaret Anonim Sirketi | 2.796,56 |
| Teknosa Ic ve Dis Ticaret AS | 1.575,76 |
| CarrefourSA Carrefour Sabanci Ticaret Merkezi AS | 1.008,24 |
Spletna prodaja v Turčiji
Spletna prodaja se je v Turčiji v letu 2023 povečala za 67 % na 540 mlrd TRY ali približno 21 mlrd EUR.
Kljub temu, da je spletna maloprodaja v Turčiji v letu 2023 zabeležila rast, ni bila eden od uspešnejših maloprodajnih kanalov. Gospodinjski aparati in elektronika so bili še naprej najbolj priljubljeni izdelki, ki se prodajajo na spletu. A zaradi neugodne gospodarske situacije je veliko potrošnikov odložilo večje nakupe in se osredotočilo na osnovne dobrine, kar je zaviralo rast. Kljub temu je število naročnikov interneta in mobilnega interneta še naprej naraščalo, kar je povzročilo večjo vrednost prodaje prek e-trgovine.
Leta 2023 je bilo konkurenčno okolje na trgu spletne maloprodaje precej močno in podjetja so želela preseči svoje konkurente z zagotavljanjem storitev z dodano vrednostjo za stranke. Pri tem so uporabila umetno inteligenco, virtualno resničnost, ter učinkovito logistiko glede dostave in vračil.
Vodilni ponudnik spletne prodaje oblačil in obutve, LC Waikiki, je na primer lansiral digitalnega stilista in svetovalca Elsiva, ki potrošnikom pomaga pri izbiri stilov.
Veleblagovnica Boyner je preko aplikacije Boyner Now združila fizično in spletno maloprodajo. Potrošniki lahko naročijo izdelke prek spleta in prejmejo svoje naročilo v 90 minutah. Dostavljalec ob dostavi počaka, da stranka doma preizkusi 2 različni velikosti. Če se nato odloči za nakup, plača dostavljavcu na vratih.
Po napovedih Euromonitor International, naj bi se spletna maloprodaja v Turčiji v prihodnjih 5 letih povečevala po 42 % povprečni letni stopnji (oziroma 14 % ob predpostavki nespremenjenih cen), ter v letu 2028 dosegla vrednost 3.134 mlrd TRY ali približno 121,66 mlrd EUR.
E-trgovina bo v napovedanem obdobju zabeležila najvišjo rast vrednosti med vsemi trgovskimi kanali. Turško plačilno okolje je na poti rasti z jasnim trendom k digitalizaciji, kar bo koristilo e-trgovini. Poleg tega bo turška uskladitev z direktivo EU o plačilih, potrošnikom zagotovila bolj integrirane, varne in priročne možnosti plačila. Vendar pa bi lahko imel novi zakon o e-trgovini, ki je začel veljati januarja 2023 in nalaga nekatere omejitve glede oglaševanja in popustov ter večjo davčno ureditev, zaviralni učinek.
V letu 2023 je k rasti spletne prodaje največ prispevala prodaja prek spletnih prodajnih platform. Tudi v napovedanem obdobju bo tržni delež spletnih prodajnih platform, kot so Trendyol , Hepsiburada in N11.com, še naprej rasel, saj se bodo zlasti manjši trgovci na drobno usmerili na prodajo svojih izdelkov preko teh platform.
DSM Grup Danismanlik Iletisim ve Satis Tic AS je vodilni spletni ponudnik v Turčiji. Leta 2023 je njegov tržni delež, glede na maloprodajno vrednost, znašal 48 %.
Največje spletne trgovine v Turčiji po prodaji v letu 2023
- Trendyol.com (4.089 mio USD ali 3,7 mlrd EUR)
- Hepsiburada.com (1.498 mio USD ali 1,38 mlrd EUR)
- Migros.com.tr (755 mio USD ali 698,2 mio EUR)
- Amazon.com.tr (471 mio USD ali 435,58 mio EUR)
- Apple.com (203 mio USD ali 187,7 mio EUR).
Več o spletni prodaji v tujino in kako vam lahko pri tem pomagamo, si lahko preberete na tej povezavi.
Javna naročila
Sejmi
Plačevanje
Turške korporacije večino svojih finančnih potreb urejajo preko bančnega sektorja. Povezave med podjetji in bankami je preprosto vzpostaviti. Zaradi vrzeli med obsežnimi potrebami Turčije in njenimi omejenimi finančnimi viri, je potrebno zunanje financiranje za investicije v javne in zasebne projekte. Za izvoznike je priporočljivo, da zagotovijo financiranje za svoj izvoz. Kratkoročni in srednjeročni krediti so na voljo pri poslovnih bankah v domačih in tujih valutah.Nepreklicni akreditivi so tradicionalni uvozni instrumenti za transakcije v zasebnem sektorju. Turški uvozniki razvijajo dolgoročna poslovna partnerstva in dokazujejo svojo kreditno sposobnost, zato so dobavitelji pripravljeni sprejeti tudi dokumentarni inkaso (d/p). Časovni roki za odloženo plačilo niso običajni, razen v primerih velikih transakcij, pri katerih ima pomembno vlogo financiranje dobavitelja.
Več: Plačilni promet – izvozno okno
Transport in logistika
Turčija ima približno 90 trgovskih pristanišč, od tega 11 zelo velikih. Po morju poteka 4,5 % domačega tovornega prometa in približno 87 % mednarodne trgovine.Letalski tovorni promet predstavlja le manjši del blagovnega prevoza, čeprav v zadnjih nekaj letih nenehno raste. Letališča v Turčiji so z neposrednimi leti vsak dan dobro povezana z večino večjih mest v Evropi, Bližnji vzhodni Aziji in ZDA.
Po cestah oteka 85 % domačega tovornega prometa in le 11 % mednarodne trgovine. Asfaltirano cestno omrežje v Turčiji obsega 65.400 km cest, od tega je 5.500 km avtocest. V zadnjih 10 letih je vlada začela obsežne naložbene programe za izboljšanje cestnega omrežja.
Železniški promet predstavlja le 5 % notranjega tovornega prometa. Turško železniško omrežje ima 10.508 km tirov, elektrificiranih pa je le 2.065 km prog oziroma 19,6 % vseh. Glavne proge so Ankara-Istanbul, Istanbul-Kapikule (Grčija) in Divrigi-Iskenderun.
Več:
- Mednarodni transport – izvozno okno
- PortSEurope
Poslovni imeniki in koristne povezave:
- Turkey Index - Telerehber - turški poslovni imenik
- Expat - turški poslovni imenik
- Yellowpages - turške rumene strani
Druge koristne povezave:
- Invest in Turkey
- e-Government Gateway
- Foreign Economic Relations Board of Turkey (DEIK)
- Istanbul Chamber of Industry
- Istanbul Chamber of Commerce
- The Union of Chambers and Commodity Exchanges of Turkey
- Türkiye Bankalar Birligi
- Revenue Administration
- Ministry of Trade
- TurkFreeZone
Vrednosti TRY in USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2023.
Viri:
- Factiva
- EIU
- Euromonitor International
- eCommerce DB
Posodobljeno julij 2024.
Poglejte si tudi:
