Turčija

Prodaja v Turčijo

Trendi obnašanja kupcev in kupna moč

Turški potrošniki povprašujejo po kakovostnih izdelkih, zato so izdelki z oznako "CE", skupaj z navodili za uporabo in garancijo, cenjeni zaradi zagotavljanja kakovosti. Turški potrošniki kažejo veliko zanimanje za nove izdelke, ki prihajajo iz tujine. Azijski izdelki jih privlačijo zaradi nižje cene, medtem ko so izdelki iz Zahoda cenjeni zaradi razkošja in modnih trendov in so priljubljeni predvsem pri mlajši populaciji.

Pri nakupni odločitvi sta pomembna tudi cena in plačilni pogoji. Kar zadeva živila, imajo tradicionalni turški izdelki prednost pred mednarodnimi alternativami, kljub temu pa narašča zanimanje za svetovno kuhinjo in mednarodne blagovne znamke. Pri nakupu hrane je za turške potrošnike zelo pomembno, da izdelki ustrezajo njihovim verskim prepričanjem.


Tržne poti, distribucija

Turški distribucijski sektor je zelo razdrobljen. V sektorju trenutno poteka proces večjih sprememb, pojavljajo se veliki distributerji in velika nakupovalna središča, ki se koncentrirajo predvsem v Istanbulu. Trgovino na drobno s hrano v Turčiji lahko razdelimo v dve glavni skupini: organizirani in neorganizirani trgovci na drobno. Organizirani trgovci na drobno vključujejo trgovce v različnih segmentih, kot so supermarketi, diskontne prodajalne in prodajalne na bencinskih črpalkah. Neorganizirani trgovci na drobno, imenovani tudi tradicionalni trg, predstavljajo manjše, posamezne prodajalne, imenovane bakkal, ter trgovine na prostem, imenovane bazar.
 
Hipermarketi so v letu 2020 beležili 25 % rast prodaje, ki je dosegla 7,7 mlrd TRY ali približno 730 mio EUR. Migros Tic AS je največji konkurent v segmentu, s 67 % tržnim deležem v letu 2020. Hipermarketi bodo po napovedih v obdobju 2020-205 dosegali 6 % povprečno letno rast prodaje, oziroma se bo prodaja ob predpostavki nespremenjenih cen celo zniževala po -3 %. V letu 2025 naj bi prodaja v hipermarketih dosegla 10,2 mlrd TLY ali 970 mio EUR.

Supermarketi so v letu 2020 dosegli 34 % rast prodaje, ki je znašala 159,9 mlrd TRY ali 15,18 mlrd EUR. Migros Tic AS je največji konkurent v segmentu supermarketov, z 12 % tržnim deležem v letu 2020. Po napovedih se bo prodaja v supermarketih v prihodnjih 5 letih povečevala po 9 % povprečni letni stopnji (oziroma bo ob predpostavki nespremenjenih cen beležila celo neznaten upad) in v letu 2025 dosegla 242,7 mlrd TRY ali 23 mlrd EUR.

Diskontni trgovci so v letu 2020 beležili 35 % rast prodaje, ki je dosegla 107,4 mlrd TRY ali 10,2 mlrd EUR. BIM Birlesik Magazacilik AS je vodilni diskontni trgovec v Turčiji, ki je imel v letu 2020 49 % tržni delež. Diskontne trgovine naj bi po napovedih v prihodnjih 5 letih beležile 12 % povprečno letno rast prodaje (oziroma 3 % ob predpostavki nespremenjenih cen), ki bo v letu 2025 po napovedih dosegla 189,1 mlrd TRY ali 17,95 mlrd EUR.

 
Največji trgovci na drobno po prihodkih:
 
Podjetje Prihodki v mio EUR (2020)
Yeni Magazacilik Anonim Sirketi 10.421,54
BIM Birlesik Magazalar AS 6.119,45
Ahlatci Kuyumculuk Sanayi Ve Ticaret Anonim Sirketi 4.319,89
Migros Ticaret AS 3.174,68
Yimpas Holding Anonim Sirketi 2.918,06
Lc Waikiki Magazacilik Hizmetleri Ticaret Anonim Sirketi 2.429,47
Sok Marketler Ticaret AS 2.354,68

Spletna prodaja v Turčiji


Spletna prodaja se je v Turčiji v letu 2020 povečala za 165 % in dosegla vrednost 119,2 mlrd TRY, kar je približno 11,3 mlrd EUR.

Spletna prodaja je v Turčiji v letu 2020 zabeležila trimestno rast. V zadnjih 5 letih je spletna prodaja v Turčiji hitro rasla, toda leta 2020 je pandemija še pospešila njeno rast. Povpraševanje potrošnikov po spletnem nakupovanju je bilo zelo veliko in bi prodaja lahko dosegla še višjo rast, če je ne bi omejevala ozka grla na strani ponudbe. Velikost zaloge podjetij je predstavljala eno od ozkih grl, drugo pa dejstvo, da se skoraj vsa maloprodaja v Turčiji opira na partnerstva logističnih podjetij in nima posameznih integriranih ponudnikov logistike. Številna podjetja se glede zalog, dobav in zmogljivosti, niso mogla spoprijeti z visokim povpraševanjem. Obremenitev dobavnih zmogljivosti je povzročila večje število napačnih dobav, prekinjenih dobav in zamud pri dostavi. Številni trgovci so se še mesece po odprtju prodajnih mest ukvarjali z zaostanki pri spletnih dobavah.

Po napovedih analitikov se bo spletna prodaja v Turčiji v obdobju 2020-2025 povečevala po 24 % povprečni letni stopnji (oziroma 14 % ob predpostavki nespremenjenih cen, ter v letu 2025 dosegla vrednost 345 mlrd TRY ali približno 32,7 mlrd EUR.

Neodvisni trgovci, ki svoje izdelke prodajajo preko globalnih spletnih platform, so imeli v letu 2020 največji, 50 % tržni delež.

Spletni ponudniki v Turčiji:
 
  • Amazon.com Inc                                                  
  • Apple Inc                                                      
  • Arçelik AS                                                      
  • Boyner Buyuk Magazacilik
  • Boyner Holding AS                                              
  • Carrefour SA Carrefour Sabançi Ticaret Merkezi AS              
  • Cicek Sepeti Internet Hizmetleri AS                            
  • D&R AS                                                          
  • D-Market Elektronik Hizmetler Tic
  • Elektronik Hizmetler Tic AS)
  • Defacto Perakende Tic AS                                        
  • DSM Grup Danismanlik Iletisim ve Satis Tic AS                  
  • Enucuz Pazarlama Turizm Reklam Ve Telekomunikasyon Tic Ltd Sti  Ebebek
  • Ereyon Elektronik Ticaret ve Sanal Magazacilik Hizmetleri AS   
  • Genpa Telekomunikasyon ve Iletisim Hizmetleri San Tic
  • H&M Hennes & Mauritz
  • Istanbul Bilisim AS                                             
  • Koçtas Yapi Marketleri Ticaret AS                              
  • Koton Magazacilik Tekstil San ve Tic AS                        
  • LC Waikiki Magazacilik Hizmetleri Tic AS                       
  • Mango Turkiye Tekstil ve Ticaret Ltd Sti                        
  • MAPA Mobilya ve Aksesuar AS                                     
  • Mavi Giyim San ve Tic AS                                       
  • Mayhoola for Investments LLC                                   
  • Media Saturn Holding                                           
  • Migros Tic AS                                                  
  • Netsa Internet Hizmetleri Ltd Sti                              
  • Penti Giyim Ticaret As                                          
  • Repar Tanitim Iletisim Matbaaciilik Ltd Sti                    
  • Teknosa Ic ve Dis Ticaret AS                                    
  • Tekzen Pazarlama Ithalat Ihracat Ticaret AS                     
  • Vatan Bilgisayar San ve Tic
  • Vestel Dayanikli Tuketim Mallari Pazarlama AS                  

Več o spletni prodaji v tujino in kako vam lahko pri tem pomagamo, si lahko preberete na tej povezavi

 

Javna naročila

 

Sejmi

 

Plačevanje

Turške korporacije večino svojih finančnih potreb urejajo preko bančnega sektorja. Povezave med podjetji in bankami je preprosto vzpostaviti. Zaradi vrzeli med obsežnimi potrebami Turčije in njenimi omejenimi finančnimi viri, je potrebno zunanje financiranje za investicije v javne in zasebne projekte. Za izvoznike je priporočljivo, da zagotovijo financiranje za svoj izvoz. Kratkoročni in srednjeročni krediti so na voljo pri poslovnih bankah v domačih in tujih valutah.
 
Nepreklicni akreditivi so tradicionalni uvozni instrumenti za transakcije v zasebnem sektorju. Turški uvozniki razvijajo dolgoročna poslovna partnerstva in dokazujejo svojo kreditno sposobnost, zato so dobavitelji pripravljeni sprejeti tudi dokumentarni inkaso (d/p). Časovni roki za odloženo plačilo niso običajni, razen v primerih velikih transakcij, pri katerih ima pomembno vlogo financiranje dobavitelja.
 

Več: Plačilni promet – izvozno okno
 

Transport in logistika

Turčija ima približno 90 trgovskih pristanišč, od tega 11 zelo velikih. Po morju poteka 4,5 % domačega tovornega prometa in približno 87 % mednarodne trgovine.

Letalski tovorni promet predstavlja le manjši del blagovnega prevoza, čeprav v zadnjih nekaj letih nenehno raste. Turške oblasti so začele izvajati program za razvoj in posodobitev letališke infrastrukture, imenovan projekt SMART. Letališča v Turčiji so sicer z neposrednimi leti vsak dan dobro povezana z večino večjih mest v Evropi, Bližnji vzhodni Aziji in ZDA.

Po cestah oteka 85 % domačega tovornega prometa in le 11 % mednarodne trgovine. Asfaltirano cestno omrežje v Turčiji obsega 65.400 km cest, od tega je 5.500 km avtocest. V zadnjih 10 letih je vlada začela obsežne naložbene programe za izboljšanje cestnega omrežja.

Železniški promet predstavlja le 5 % notranjega tovornega prometa. Turško železniško omrežje ima 10.508 km tirov, elektrificiranih pa je le 2.065 km prog oziroma 19,6 % vseh. Glavne proge so Ankara-Istanbul, Istanbul-Kapikule (Grčija) in Divrigi-Iskenderun.
 
Več:  

Poslovni imeniki in koristne povezave:

 

Druge koristne povezave:


Posodobljeno junij 2021.

_