Turčija 
Prodaja v Turčijo
Kako prodajati v Turčijo?
Gospodarska politika vlade
Turčija si z reformnim programom za obdobje 2025–2027 prizadeva postati bolj odporno, inovativno in trajnostno gospodarstvo, ter hkrati povečati privlačnost za vlagatelje in okrepiti svoj globalni vpliv. Program se osredotoča na stabilizacijo makroekonomije, diverzifikacijo gospodarstva, povečanje fleksibilnosti trga dela, podporo malim in srednje velikim podjetjem in regionalni enakosti.Kratkoročno bo vladna politika osredotočena na razgradnjo neortodoksnega gospodarskega programa, ki se je začel leta 2021. Novi program, ki vključuje strožjo denarno politiko, fiskalno disciplino in strukturne reforme, naj bi pomiril vlagatelje. Takšna politika je namenjena zniževanju inflacije in izboljšanju zunanjetrgovinske bilance. Novi gospodarski program obljublja tudi drsečo valuto in strategijo ciljanja inflacije.
Čeprav je Turčija članica NATA in kandidatka za članstvo v EU, bo ohranila neodvisno zunanjo politiko, ki bo verjetno bolj transakcijska kot strateška, ter se bo pogosto srečevala s konflikti z drugimi članicami.
Pogajanja o pristopu k EU so trenutno zamrznjena, Erdogan pa ne bo vlagal naporov v izpolnjevanje kriterijev vladavine prava. Zunanja politika prav tako ostaja do določene mere nepredvidljiva, kar bo obremenilo interes vlagateljev za Turčijo.
Pomemben izziv vlade je tudi kurdsko vprašanje, ki je blokiralo gospodarski razvoj na jugovzhodu države.
Erdogan, ki vodi Turčijo od leta 2014, se zavzema za novo ustavo. Po trenutni ustavi Erdogan ne more ponovno kandidirati, razen če bi bile razpisane predčasne volitve ali če bi se spremenil pravni okvir. Kritiki menijo, da je pobuda za novo ustavo lahko način, kako bi si zagotovil možnost ponovne izvolitve, saj bi spremembe lahko obšle omejitve mandata, določene v obstoječi ustavi.
Posodobljeno: september 2025.
Trendi obnašanja kupcev in kupna moč
Turški potrošniki povprašujejo po kakovostnih izdelkih, zato so izdelki z oznako CE, skupaj z navodili za uporabo in garancijo, cenjeni zaradi zagotavljanja kakovosti. Turški potrošniki kažejo veliko zanimanje za nove izdelke, ki prihajajo iz tujine. Azijski izdelki jih privlačijo zaradi nižje cene, medtem ko so izdelki iz Zahoda cenjeni zaradi razkošja in modnih trendov in so priljubljeni predvsem pri mlajši populaciji.
Pri nakupni odločitvi sta pomembna tudi cena in plačilni pogoji.
Turški potrošniki so cenovno ozaveščeni in pogosto iščejo najboljše ponudbe. Pogajanja so običajna, zlasti na tradicionalnih trgih in pri manjših podjetjih.
Kar zadeva živila, imajo tradicionalni turški izdelki prednost pred mednarodnimi alternativami, kljub temu pa narašča zanimanje za svetovno kuhinjo in mednarodne blagovne znamke. Pri nakupu hrane je za turške potrošnike zelo pomembno, da izdelki ustrezajo njihovim verskim prepričanjem.
Tržne poti, distribucija
Istanbul in širša regija Marmara sta glavni distribucijski središči Turčije. Istanbulsko pristanišče je največje turško pristanišče za uvožene izdelke. Večina turških distribucijskih kanalov in glavnih prodajnih pisarn je v Istanbulu. Večina distributerjev ima trgovsko mrežo po vsej državi ali na območjih, kjer se izdelek običajno kupuje.Turški distribucijski sektor je zelo razdrobljen. V sektorju trenutno poteka proces večjih sprememb, pojavljajo se veliki distributerji in velika nakupovalna središča, ki se koncentrirajo predvsem v Istanbulu.
Trgovino na drobno s hrano v Turčiji lahko razdelimo v 2 glavni skupini: organizirani in neorganizirani trgovci na drobno. Organizirani trgovci na drobno vključujejo trgovce v različnih segmentih, kot so supermarketi, diskontne prodajalne in prodajalne na bencinskih črpalkah. Neorganizirani trgovci na drobno, imenovani tudi tradicionalni trg, predstavljajo manjše, posamezne prodajalne, imenovane bakkal, ter trgovine na prostem, imenovane bazar.
V letu 2024 je turški maloprodajni trg doživel močno rast, ki jo poganjajo hipermarketi, supermarketi in diskontne trgovine. Hipermarketi so se uveljavili z bogato ponudbo živil in drugih izdelkov, pri čemer izstopajo z lokalno pridelanimi in ekološkimi izdelki ter privlačnimi promocijami. Supermarketi so okrepili svojo vlogo z razširitvijo kakovostnih in uvoženih izdelkov, hkrati pa so močno vlagali v spletno prodajo in programe zvestobe, ki krepijo dolgoročno povezanost s strankami. Diskontni trgovci, kot so Bim, A101 in Sok, širijo obseg svojih trgovin po državi in razvijajo lastne blagovne znamke.
Hipermarketi so v letu 2024 beležili 58 % rast prodaje, ki je dosegla 46,3 mlrd TRY ali približno 1,30 mlrd EUR.
Migros Tic AS je največji konkurent v tem segmentu, z 57 % tržnim deležem v letu 2024.
Hipermarketi bodo po napovedih v prihodnjih 5 letih dosegali 20 % povprečno letno rast prodaje (oziroma 2 % ob predpostavki nespremenjenih cen), ter v letu 2029 dosegli vrednost 117 mlrd TRY ali približno 3,29 mlrd EUR.
Supermarketi so v letu 2024 dosegli 75 % rast prodaje, ki je znašala 927 mlrd TRY ali približno 26,06 mlrd EUR.
Migros Tic AS je največji konkurent v segmentu supermarketov, s 21 % tržnim deležem v letu 2024.
Po napovedih se bo prodaja v supermarketih v prihodnjih 5 letih povečevala po 20 % povprečni letni stopnji (oziroma po 1 % ob predpostavki nespremenjenih cen) in v letu 2029 dosegla 2.327 mlrd TRY ali približno 65,41 mlrd EUR.
Diskontni trgovci so v letu 2024 beležili 66 % rast prodaje, ki je dosegla 988 mlrd TRY ali približno 27,77 mlrd EUR.
BIM Birlesik Magazacilik AS je vodilni diskontni trgovec v Turčiji, ki je imel v letu 2024 43 % tržni delež.
Diskontne trgovine naj bi po napovedih v prihodnjih 5 letih beležile 31 % povprečno letno rast prodaje (oziroma 10 % ob predpostavki nespremenjenih cen), ki bo v letu 2029 po napovedih dosegla 3.805 mlrd TRY ali približno 106,96 mlrd EUR.
Največji trgovci na drobno po prihodkih
| Podjetje | Prihodki v mio EUR (2024) |
|---|---|
| BIM Birlesik Magazalar AS | 14.426,20 |
| Migros Ticaret Anonim Sirketi | 8.321,45 |
| Sok Marketler Ticaret AS | 5.614,70 |
| Yimpas Holding Anonim Sirketi | 3.492,62 |
| Teknosa Ic ve Dis Ticaret AS | 1.927,95 |
| CarrefourSA Carrefour Sabanci Ticaret Merkezi AS | 1.824,62 |
| Bizim Toptan Satis Magazalari AS | 1.061,20 |
Spletna prodaja v Turčiji
V zadnjih letih se je v Turčiji razvila močna kultura spletnega nakupovanja. Čeprav se Turčija sooča z inflacijo, se število spletnih transakcij povečuje.Spletna prodaja se je v Turčiji v letu 2024 povečala za 66 % na 820 mlrd TRY ali približno 23,05 mlrd EUR.
Demografska struktura Turčije igra ključno vlogo pri rasti spletne prodaje, saj je približno 60 % prebivalstva mlajših od 35 let. Mlada populacija pogosto nakupuje prek spleta, hkrati pa vpliva na trende mobilnega nakupovanja in odločitve potrošnikov preko družabnih omrežij. Večje število naročnikov interneta in mobilnega interneta še naprej narašča, kar je povzročilo večjo vrednost prodaje prek e-trgovine.
Najbolj priljubljene kategorije izdelkov po obsegu e-trgovine:
- gospodinjski aparati
- elektronika in mediji
- oblačila, čevlji in modni dodatki
Vodilni konkurent spletne prodaje oblačil in obutve LC Waikiki, je na primer lansiral digitalnega stilskega svetovalca Elsiva, ki pomaga kupcem pri izbiri oblačil.
Veleblagovnica Boyner je preko aplikacije Boyner Now združila fizično in spletno maloprodajo. Potrošniki lahko naročijo izdelke prek spleta in prejmejo svoje naročilo v 90 minutah. Dostavljalec ob dostavi počaka, da stranka doma preizkusi 2 različni velikosti. Če se nato odloči za nakup, plača dostavljavcu na vratih.
Po napovedih Euromonitor International, naj bi se spletna maloprodaja v Turčiji v prihodnjih 5 letih povečevala po 26 % povprečni letni stopnji (oziroma 6 % ob predpostavki nespremenjenih cen), ter v letu 2029 dosegla vrednost 2.619 mlrd TRY ali približno 73,62 mlrd EUR.
Turško plačilno okolje je na poti rasti z jasnim trendom k digitalizaciji, kar bo koristilo e-trgovini. Poleg tega bo turška uskladitev z direktivo EU o plačilih, potrošnikom zagotovila bolj integrirane, varne in priročne možnosti plačila. Vendar pa bi lahko imel novi zakon o e-trgovini, ki je začel veljati januarja 2023 in nalaga nekatere omejitve glede oglaševanja in popustov ter večjo davčno ureditev, zaviralni učinek.
V letu 2024 je k rasti spletne prodaje največ prispevala prodaja prek spletnih prodajnih platform. Tudi v napovedanem obdobju bo tržni delež spletnih prodajnih platform, kot so Trendyol , Hepsiburada še naprej rasel, saj se bodo zlasti manjši trgovci na drobno usmerili na prodajo svojih izdelkov preko teh platform.
DSM Grup Danismanlik Iletisim ve Satis Tic AS je vodilni spletni ponudnik v Turčiji. Leta 2024 je njegov tržni delež, glede na maloprodajno vrednost, znašal 47 %.
Družba je lastnik največje spletne platforme za e-trgovino v Turčiji – Trendyol. Trendyol ponuja širok spekter izdelkov, vključno z oblačili, elektroniko, pohištvom in drugimi kategorijami.
Največje spletne trgovine v Turčiji
- Trendyol.com
- Hepsiburada.com
- Lcwaikiki.com
- Migro.com.tr
- Amazon.com.tr
- Apple.com
- Ciceksepeti.com
Več o spletni prodaji v tujino in kako vam lahko pri tem pomagamo, si lahko preberete na tej povezavi.
Javna naročila
Sejmi
Plačevanje
Turške korporacije večino svojih finančnih potreb urejajo preko bančnega sektorja. Povezave med podjetji in bankami je preprosto vzpostaviti. Zaradi vrzeli med obsežnimi potrebami Turčije in njenimi omejenimi finančnimi viri, je potrebno zunanje financiranje za investicije v javne in zasebne projekte. Za izvoznike je priporočljivo, da zagotovijo financiranje za svoj izvoz. Kratkoročni in srednjeročni krediti so na voljo pri poslovnih bankah v domačih in tujih valutah.Nepreklicni akreditivi so tradicionalni uvozni instrumenti za transakcije v zasebnem sektorju. Turški uvozniki razvijajo dolgoročna poslovna partnerstva in dokazujejo svojo kreditno sposobnost, zato so dobavitelji pripravljeni sprejeti tudi dokumentarni inkaso (d/p). Časovni roki za odloženo plačilo niso običajni, razen v primerih velikih transakcij, pri katerih ima pomembno vlogo financiranje dobavitelja.
EIU pričakuje da bo Turčija ohranila odprt režim zunanje trgovine in plačil. Turčija ne omejuje pretoka kapitala, vendar tveganje nadzora kapitala ostaja glede na nestanovitnost turške lire.
Obseg plačil s karticami se je v letu 2024 povečal za 52 % na letni ravni. Po poročilu Centralne banke Republike Turčije (CBRT) pa ta rast ni le odraz večjega povpraševanja potrošnikov, temveč tudi spremembe v vedenju, saj se Turki vse bolj obračajo od gotovine k plačilom s karticami.
Več: Plačilni promet – izvozno okno
Transport in logistika
Turčija ima pomemben geostrateški položaj in služi kot most med Evropo in Azijo, kar ji omogoča pomembno vlogo v globalni logistiki. Turčija v skladu s svojo geografsko lego med celinami in regijami podpira razvoj regionalnih prometnih projektov. V zvezi s tem si Turčija prizadeva ohranjati ne le trgovinske, gospodarske in naložbene odnose, temveč tudi politične in kulturne odnose med okoliškimi regijami in zunaj njih.Turčija ima približno 90 trgovskih pristanišč, od tega 11 zelo velikih. Po morju poteka 4,5 % domačega tovornega prometa in približno 87 % mednarodne trgovine. Država načrtuje ambiciozno širitev logistične infrastrukture. Načrtovano je povečanje števila logističnih centrov iz 13 na 26 do leta 2053, povečanje intermodalnosti ter povečanje števila pristanišč.
Povečana rast izvoza avtomobilske industrije skupaj z naraščajočim sektorjem e-trgovine je gonilo rasti turškega logističnega sektroja.
Letalski tovorni promet predstavlja le manjši del blagovnega prevoza, čeprav v zadnjih nekaj letih nenehno raste. Letališča v Turčiji so z neposrednimi leti vsak dan dobro povezana z večino večjih mest v Evropi, Bližnji vzhodni Aziji in ZDA.
Po cestah poteka 85 % domačega tovornega prometa in le 11 % mednarodne trgovine. Asfaltirano cestno omrežje v Turčiji obsega 65.400 km cest, od tega je 5.500 km avtocest. V zadnjih 10 letih je vlada začela obsežne naložbene programe za izboljšanje cestnega omrežja. Po podatkih Statista se je obseg cestnega tovornega prometa v Turčiji skozi leta stalno povečeval in zdaj presega 335 mlrd ton tovora letno.
Železniški promet predstavlja le 5 % notranjega tovornega prometa. Turško železniško omrežje ima 10.508 km tirov, elektrificiranih pa je le 2.065 km prog oziroma 19,6 % vseh. Glavne proge so Ankara-Istanbul, Istanbul-Kapikule (Grčija) in Divrigi-Iskenderun.
Več:
- Mednarodni transport – izvozno okno
- PortSEurope
Poslovni imeniki in koristne povezave:
- Turkey Index - Telerehber - turški poslovni imenik
- Expat - turški poslovni imenik
- Yellowpages - turške rumene strani
Druge koristne povezave:
- Invest in Turkey
- e-Government Gateway
- Foreign Economic Relations Board of Turkey (DEIK)
- Istanbul Chamber of Industry
- Istanbul Chamber of Commerce
- The Union of Chambers and Commodity Exchanges of Turkey
- Türkiye Bankalar Birligi
- Revenue Administration
- Ministry of Trade
- TurkFreeZone
Vrednosti TRY in USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2024.
Viri:
- Factiva
- EIU
- Euromonitor International
- Lloyds Bank
- AP news
- mfa.gov.tr
Posodobljeno: september 2025.
Poglejte si tudi:
