Turčija 
Prodaja v Turčijo
Gospodarska politika vlade
Ohranjanje makroekonomske stabilnosti in stabilizacija turške lire sta že od začetka pandemije leta 2020 glavna izziva turške vladne politike.Vlada je leta 2020 uvedla veliko fiskalno spodbudo za podporo gospodarstvu, svoje državne banke pa uporabila za povečanje kreditne rasti. Zaradi negativnih realnih obrestnih mer in političnega tveganja, je privabljanje ustreznih kapitalskih pritokov velik izziv, kar povečuje tveganje nadaljnje devalvacije lokalne valute in plačilno-bilančne krize.
Politizacija sodstva po poskusu državnega udara je spodkopala njegovo neodvisnost. Korupcija in pokroviteljstvo sta zelo razširjena.
Vir: EIU; Factiva, maj 2022.
Trendi obnašanja kupcev in kupna moč
Turški potrošniki povprašujejo po kakovostnih izdelkih, zato so izdelki z oznako "CE", skupaj z navodili za uporabo in garancijo, cenjeni zaradi zagotavljanja kakovosti. Turški potrošniki kažejo veliko zanimanje za nove izdelke, ki prihajajo iz tujine. Azijski izdelki jih privlačijo zaradi nižje cene, medtem ko so izdelki iz Zahoda cenjeni zaradi razkošja in modnih trendov in so priljubljeni predvsem pri mlajši populaciji.
Pri nakupni odločitvi sta pomembna tudi cena in plačilni pogoji. Kar zadeva živila, imajo tradicionalni turški izdelki prednost pred mednarodnimi alternativami, kljub temu pa narašča zanimanje za svetovno kuhinjo in mednarodne blagovne znamke. Pri nakupu hrane je za turške potrošnike zelo pomembno, da izdelki ustrezajo njihovim verskim prepričanjem.
Tržne poti, distribucija
Turški distribucijski sektor je zelo razdrobljen. V sektorju trenutno poteka proces večjih sprememb, pojavljajo se veliki distributerji in velika nakupovalna središča, ki se koncentrirajo predvsem v Istanbulu. Trgovino na drobno s hrano v Turčiji lahko razdelimo v dve glavni skupini: organizirani in neorganizirani trgovci na drobno. Organizirani trgovci na drobno vključujejo trgovce v različnih segmentih, kot so supermarketi, diskontne prodajalne in prodajalne na bencinskih črpalkah. Neorganizirani trgovci na drobno, imenovani tudi tradicionalni trg, predstavljajo manjše, posamezne prodajalne, imenovane bakkal, ter trgovine na prostem, imenovane bazar.Hipermarketi so v letu 2021 beležili 12 % rast prodaje, ki je dosegla 8,1 mlrd TRY ali približno 770 mio EUR. Migros Tic AS je največji konkurent v segmentu, s 66 % tržnim deležem v letu 2021. Hipermarketi bodo po napovedih v prihodnjih 5 letih dosegali 6 % povprečno letno rast prodaje, oziroma se bo prodaja ob predpostavki nespremenjenih cen celo zniževala po -3 %. V letu 2026 naj bi prodaja v hipermarketih dosegla 11 mlrd TLY ali 1,04 mlrd EUR.
Supermarketi so v letu 2021 dosegli 15 % rast prodaje, ki je znašala 178 mlrd TRY ali 16,93 mlrd EUR. Migros Tic AS je največji konkurent v segmentu supermarketov, s 13 % tržnim deležem v letu 2021. Po napovedih se bo prodaja v supermarketih v prihodnjih 5 letih povečevala po 11 % povprečni letni stopnji (oziroma po 1 % ob predpostavki nespremenjenih cen) in v letu 2026 dosegla 296 mlrd TRY ali 28,15 mlrd EUR.
Diskontni trgovci so v letu 2021 beležili 25 % rast prodaje, ki je dosegla 139 mlrd TRY ali 13,22 mlrd EUR. BIM Birlesik Magazacilik AS je vodilni diskontni trgovec v Turčiji, ki je imel v letu 2021 46 % tržni delež. Diskontne trgovine naj bi po napovedih v prihodnjih 5 letih beležile 14 % povprečno letno rast prodaje (oziroma 4 % ob predpostavki nespremenjenih cen), ki bo v letu 2026 po napovedih dosegla 267 mlrd TRY ali 25,39 mlrd EUR.
Največji trgovci na drobno po prihodkih:
| Podjetje | Prihodki v mio EUR (2021) |
|---|---|
| Yeni Magazacilik Anonim Sirketi | 12.240,44 |
| BIM Birlesik Magazalar AS | 5.099,56 |
| Migros Ticaret Anonim Sirketi | 3.521,24 |
| Yimpas Holding Anonim Sirketi | 3.427,36 |
| Lc Waikiki Magazacilik Hizmetleri Ticaret Anonim Sirketi | 2.853,49 |
| Sok Marketler Ticaret AS | 2.054,37 |
| Flo Magazacilik Ve Pazarlama Anonim Sirketi | 767,75 |
Spletna prodaja v Turčiji
Spletna maloprodaja se je v Turčiji v letu 201 povečala za 77 % in dosegla vrednost 164 mlrd TRY, kar je približno 15,6 mlrd EUR.
Največji tržni delež na trgu imajo trgovci, ki svoje izdelke prodajajo preko spletnih tržnic. Njihov delež je v letu 2021 znašal 68 %.
Zaradi vpliva pandemije, omejitve delovanja fizičnih trgovin in strahu potrošnikov pred možnostjo okužbe v fizičnih trgovinah, je bilo leto 2021 še eno leto hitre rasti e-trgovine v Turčiji. Rast vrednosti v e-trgovini je bila precej hitrejša od rasti v fizičnih trgovinah. Posledično se je delež e-trgovine v celotni maloprodajni vrednosti povečal z 10,5 % v letu 2020 na 15,1 % v letu 2021.
Spletne tržnice nudijo velike priložnosti za trgovce, ki želijo prodajati preko spleta, a nimajo svojih lastnih spletnih prodajaln. Delež prodaje teh trgovcev iz leta v leto raste.
Analitiki napovedujejo, da bo spletna maloprodaja v Turčiji v prihodnjih 5 letih rasla po 29 % povprečni letni stopnji (oziroma 18 % ob predpostavki nespremenjenih cen) ter v letu 2026 dosegla vrednost 583 mlrd TRY ali približno 55,45 mlrd EUR.
Spletni ponudniki v Turčiji:
- Amazon.com Inc
- Arçelik AS
- Boyner Holding AS
- D-Market Elektronik Hizmetler Tic
- DSM Grup Danismanlik Iletisim ve Satis Tic AS
- LC Waikiki Magazacilik Hizmetleri Tic AS
Več o spletni prodaji v tujino in kako vam lahko pri tem pomagamo, si lahko preberete na tej povezavi.
Javna naročila
Sejmi
Plačevanje
Turške korporacije večino svojih finančnih potreb urejajo preko bančnega sektorja. Povezave med podjetji in bankami je preprosto vzpostaviti. Zaradi vrzeli med obsežnimi potrebami Turčije in njenimi omejenimi finančnimi viri, je potrebno zunanje financiranje za investicije v javne in zasebne projekte. Za izvoznike je priporočljivo, da zagotovijo financiranje za svoj izvoz. Kratkoročni in srednjeročni krediti so na voljo pri poslovnih bankah v domačih in tujih valutah.Nepreklicni akreditivi so tradicionalni uvozni instrumenti za transakcije v zasebnem sektorju. Turški uvozniki razvijajo dolgoročna poslovna partnerstva in dokazujejo svojo kreditno sposobnost, zato so dobavitelji pripravljeni sprejeti tudi dokumentarni inkaso (d/p). Časovni roki za odloženo plačilo niso običajni, razen v primerih velikih transakcij, pri katerih ima pomembno vlogo financiranje dobavitelja.
Več: Plačilni promet – izvozno okno
Transport in logistika
Turčija ima približno 90 trgovskih pristanišč, od tega 11 zelo velikih. Po morju poteka 4,5 % domačega tovornega prometa in približno 87 % mednarodne trgovine.Letalski tovorni promet predstavlja le manjši del blagovnega prevoza, čeprav v zadnjih nekaj letih nenehno raste. Turške oblasti so začele izvajati program za razvoj in posodobitev letališke infrastrukture, imenovan projekt SMART. Letališča v Turčiji so sicer z neposrednimi leti vsak dan dobro povezana z večino večjih mest v Evropi, Bližnji vzhodni Aziji in ZDA.
Po cestah oteka 85 % domačega tovornega prometa in le 11 % mednarodne trgovine. Asfaltirano cestno omrežje v Turčiji obsega 65.400 km cest, od tega je 5.500 km avtocest. V zadnjih 10 letih je vlada začela obsežne naložbene programe za izboljšanje cestnega omrežja.
Železniški promet predstavlja le 5 % notranjega tovornega prometa. Turško železniško omrežje ima 10.508 km tirov, elektrificiranih pa je le 2.065 km prog oziroma 19,6 % vseh. Glavne proge so Ankara-Istanbul, Istanbul-Kapikule (Grčija) in Divrigi-Iskenderun.
Več:
Poslovni imeniki in koristne povezave:
- All.biz Turkey - poslovni imenik turških podjetij
- Turkey Index - Telerehber - turški poslovni imenik
- Expat - turški poslovni imenik
- Yellowpages - turške rumene strani
Druge koristne povezave:
- Invest in Turkey
- e-Government Gateway
- Foreign Economic Relations Board of Turkey (DEIK)
- Istanbul Chamber of Industry
- Istanbul Chamber of Commerce
- The Union of Chambers and Commodity Exchanges of Turkey
- Türkiye Bankalar Birligi
- Revenue Administration
- Ministry of Trade
- TurkFreeZone
Posodobljeno maj 2022.
_
