Turčija

Prodaja v Turčijo

Trendi obnašanja kupcev in kupna moč

Turški potrošniki povprašujejo po kakovostnih izdelkih, zato so izdelki z oznako "CE", skupaj z navodili za uporabo in garancijo, cenjeni zaradi zagotavljanja kakovosti. Turški potrošniki kažejo veliko zanimanje za nove izdelke, ki prihajajo iz tujine. Azijski izdelki jih privlačijo zaradi nižje cene, medtem ko so izdelki iz Zahoda cenjeni zaradi razkošja in modnih trendov in so priljubljeni predvsem pri mlajši populaciji.

Pri nakupni odločitvi sta pomembna tudi cena in plačilni pogoji. Kar zadeva živila, imajo tradicionalni turški izdelki prednost pred mednarodnimi alternativami, kljub temu pa narašča zanimanje za svetovno kuhinjo in mednarodne blagovne znamke. Pri nakupu hrane je za turške potrošnike zelo pomembno, da izdelki ustrezajo njihovim verskim prepričanjem.


Tržne poti, distribucija

Turški distribucijski sektor je zelo razdrobljen. V sektorju trenutno poteka proces večjih sprememb, pojavljajo se veliki distributerji in velika nakupovalna središča, ki se koncentrirajo predvsem v Istanbulu. Trgovino na drobno s hrano v Turčiji lahko razdelimo v dve glavni skupini: organizirani in neorganizirani trgovci na drobno. Organizirani trgovci na drobno vključujejo trgovce v različnih segmentih, kot so supermarketi, diskontne prodajalne in prodajalne na bencinskih črpalkah. Neorganizirani trgovci na drobno, imenovani tudi tradicionalni trg, predstavljajo manjše, posamezne prodajalne, imenovane bakkal, ter trgovine na prostem, imenovane bazar.
 
Prodaja v hipermarketih se je v letu 2019 v Turčiji povečala za 2 % in dosegla vrednost 710 mio EUR. Po napovedih naj bi se prodaja v tem segmentu v prihodnjih petih letih hitro povečevala in sicer po 10 % povprečni letni stopnji. V letu 2024 naj bi prodaja v segmentu hipermarketov ustvarila vrednost 1,1 mlrd EUR. Največji konkurent v tem segmentu je Migros Tic, ki je imel v letu 2019 67 % tržni delež.

Prodaja v diskontnih trgovinah je v letu 2019 zrasla za 25 % in dosegla 10 mlrd EUR. Tudi v prihodnjih petih letih je v tem segmentu napovedana visoka, 19 % povprečna letna rast. Vrednost prodaje v diskontnih trgovinah naj bi v Turčiji v letu 2024 dosegla 24,1 mlrd EUR. Največji diskontni trgovec na trgu je BIM Birlesik Magazacilik, ki je imel v letu 2019 53 % tržni delež. Po številu prodajnih mest pa je največji konkurent A101 Yeni Magazacilik.

Spletna prodaja v Turčiji se je v letu 2019 povečala za 36 % in dosegla 5,8 mlrd EUR. Po napovedih bo spletna prodaja v Turčiji v prihodnjih petih letih rasla po 27 % povprečni letni stopnji in v letu 2024 dosegla 19,2 mlrd EUR. DSM Grup Danismanlik Iletisim ve Satis Tic je bil v letu 2019 največji spletni ponudnik na turškem trgu, kjer je dosegel 8 % tržni delež.
 

Največji trgovci na drobno po prihodkih:
 
Podjetje Prihodki v mio EUR (2019)
Yeni Magazacilik Anonim Sirketi 11.725,43
BIM Birlesik Magazalar AS 6.236,91
Migros Ticaret AS 3.597,00
Yimpas Holding Anonim Sirketi 3.283,15
Migros Ticaret Anonim Sirketi 3.232,09
Lc Waikiki Magazacilik Hizmetleri Ticaret Anonim Sirketi 2.733,43
Sok Marketler Ticaret AS 2.489,67
 

Javna naročila

 

Sejmi

 

Plačevanje

Turške korporacije večino svojih finančnih potreb urejajo preko bančnega sektorja. Povezave med podjetji in bankami je preprosto vzpostaviti. Zaradi vrzeli med obsežnimi potrebami Turčije in njenimi omejenimi finančnimi viri, je potrebno zunanje financiranje za investicije v javne in zasebne projekte. Za izvoznike je priporočljivo, da zagotovijo financiranje za svoj izvoz. Kratkoročni in srednjeročni krediti so na voljo pri poslovnih bankah v domačih in tujih valutah.
 
Nepreklicni akreditivi so tradicionalni uvozni instrumenti za transakcije v zasebnem sektorju. Turški uvozniki razvijajo dolgoročna poslovna partnerstva in dokazujejo svojo kreditno sposobnost, zato so dobavitelji pripravljeni sprejeti tudi dokumentarni inkaso (d/p). Časovni roki za odloženo plačilo niso običajni, razen v primerih velikih transakcij, pri katerih ima pomembno vlogo financiranje dobavitelja.
 
Povprečni plačilni rok je v Turčiji v letu 2019 znašal 59 dni, povprečna zamuda plačila pa 29 dni.


Več: Plačilni promet – izvozno okno
 

Transport in logistika

Svetovni gospodarski forum (WEF) v svojem poročilu za leto 2019 uvršča Turčijo na 33. mesto z vidika razvitosti transportne infrastrukture.
 
Turški transportni sektor je v obdobju 2014-2018 rasel po 0,1 % povprečni letni stopnji in v letu 2018 dosegel vrednost 40,2 mlrd EUR. Turčija je v zadnjem desetletju (2008–2018) vložila približno 80 mlrd EUR v infrastrukturne projekte, vključno z mostovi, avtocestami, predori, železnicami in letališči. Te naložbe so pripomogle k izboljšanju prevoznih storitev in povečale prihodke transportnega sektorja.
 
Najbolj donosen segment turškega transportnega sektorja je pomorski transport, ki je v letu 2018 ustvaril prihodke v višini 24,7 mlrd EUR, kar predstavlja 61,5 % celotne vrednosti sektorja. Segment cestnega transporta je v tem obdobju ustvaril prihodke v višini 13,5 mlrd EUR ali 33,5 % sektorske vrednosti. Kljub strateški geografski legi so turške železnice do nedavnega ostale nerazvite. V prihodnjih letih bi segment železniškega transporta lahko pridobil večji tržni delež, saj naj bi bila do leta 2023 zgrajena mreža hitrih tovornih železnic s pomočjo naložbene sheme v višini 35,7 mlrd EUR.
 
Analitiki napovedujejo, da bo turški transportni sektor v prihodnjih petih letih rasel po 7 % povprečni letni stopnji in v letu 2023 ustvaril vrednost 54,9 mlrd EUR.


Tržna segmentacija za leto 2018
 
Segment Odstotek
Pomorski transport 61,5 %
Cestni transport 33,5 %
Letalski transport 4,7 %
Železniški transport 0,3 %
 
 
Več:  

Poslovni imeniki in koristne povezave:

 
 
Posodobljeno april 2020.

_