Letos se je v Turčiji zaprlo že 15.000 podjetij ali 28 % več kot leta 2023

četrtek, 12. september 2024
 

V Turčiji je število stečajev v prvih 7 mesecih 2024 preseglo celotno število leta 2023

V letih 2021–2023 je Centralna banka Turčije (CBT) zaradi pritiska turškega predsednika Erdogana, gorečega zagovornika nizkih obrestnih mer in poceni kreditov, do volitev maja 2023 izvajala neortodoksno ekonomsko politiko, osredotočeno na nizke obrestne mere. CBT je večkrat znižala glavno obrestno mero, kar je povzročilo močno depreciacijo lire in prispevalo k divji inflaciji potrošniških cen.

Po volitvah leta 2023 je CBT začela premik k bolj ortodoksnim politikam. Od junija 2023 je zvišala obrestne mere za kumulativno 4.150 bazičnih točk na 50 %.

Ker pa je kredit zdaj za mnoge nedosegljiv, depreciacija lire pa močno zaostaja za mesečnimi dvigi cen, so se mnoga podjetja znašla v stiski.

Posledično se v Turčiji zapira vse več podjetij, ki se soočajo z visoko inflacijo, precenjeno liro, povišanjem cen elektrike in plina ter vse večjim upadom izvoznih naročil.

Cene plina in elektrike so se od leta 2021 zvišale za približno 7 krat oziroma 3 krat za male in srednje velike proizvajalce.

Po podatkih Zveze zbornic in blagovnih borz Turčije se je v prvih 7 mesecih leta 2024 zaprlo skoraj 15.000 podjetij, kar je 28 % več kot v celotnem letu 2023.

V prvih 8 mesecih leta 2024 je bila 982 podjetjem odobrena začetna sodna zaščita pred dolgovi, kar je skoraj 2 krat več kot lani. Gradbena in tekstilna podjetja so vložila največ tovrstnih vlog za ustavitev plačila dolgov do bank in dobaviteljev, da bi lahko nadaljevala poslovanja, ter tudi za stečajne postopke.

Trpi tudi turizem, saj številni Evropejci in celo Turki menijo, da je potovanje v Grčijo cenejše.
 

Slabe politične odločitve so Turčijo postavile v slabši položaj glede na druge nastajajoče trge

Turčija je ena od 5 največjih proizvajalk oblačil na svetu in pomemben vir za najboljše evropske blagovne znamke.
Toda kljub bližine Evropi, ki je njena glavna trgovinska partnerica, Turčija zaradi naraščajočih stroškov energije, dela in deviznih tečajev zaostaja za konkurenti v Vietnamu in Bangladešu.

Celotni proizvodni stroški Turčije so zdaj skoraj 40 % višji kot v konkurenčnih azijskih državah.
 

Napovedi EIU

EIU napoveduje, da bo turško gospodarstvo v letih 2024 in 2025 doseglo določeno stopnjo stabilnosti, a kljub temu tveganja za gospodarstvo in podjetja ostajajo. Turčija je znana po nestanovitnosti in nepredvidljivosti povpraševanja, cen, menjalnih tečajev, obrestnih mer in plač, kar predstavlja tveganja tudi za gospodarstvo.

Realna rast BDP naj bi v letih 2024–2025 ostala pozitivna in bo predvidoma dosegla 3 % oziroma 3,3 %.

Večletni primanjkljaj tekočega računa se bo zmanjšal, lira bo stabilnejša kot v preteklosti, inflacija cen življenjskih potrebščin pa bo upadla z 55,8 % v letu 2024 na 28,5 % leta 2025.

EU napoveduje, da se bodo ortodoksne politike, ki so se začele sredi leta 2023, vključno s strožjo monetarno politiko, fiskalno disciplino in strukturnimi reformami, izvajale tudi v letih 2024–2025. Vendar pa obstajajo znatna tveganja, da se fiskalna, monetarna in dohodkovna politika ne bodo v celoti izvajale zaradi političnih razlogov, saj je predsednik Recep Tayyip Erdogan močno naklonjen nizkim obrestnim meram in ohlapni fiskalni politiki.


 
Viri:
  • Factiva
  • Reuters
  • EIU
 

Preberite še:

 

Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo: