Rusija 
Predstavitev gospodarstva Rusije
Predstavitev države
| Uradni naziv | Rossiyskaya Federatsiya / Ruska federacija |
| Mednarodna oznaka | RU/RUS |
| Glavno mesto | Moskva |
| Velikost (km2) | 17.075.400 |
| Prebivalci (mio) | 147,7 |
| Uradni jezik | Ruščina. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | * |
| Denarna enota | Ruski rubelj (RUB) |
| Čas | Slovenija +2 (Moskva) do +11 ur (Vladivostok). Poslovni čas |
| Klicna številka | + 7 |
* V Rusiji uradnih statističnih podatkov o veroizpovedi prebivalstva ni, saj je pridobivanje teh podatkov z zakonom prepovedano.
Po podatkih Inštituta za socialne in nacionalne raziskave naj bi bila struktura prebivalstva glede na veroizpoved naslednja:
- pravoslavni 75 %
- muslimani 5 %
- katoliki, protestanti, budisti, judje po 1 %
- druge vere 1 %
- ateisti 8 %.
Prebivalstvo Ruske federacije
Ruska federacija ima 147,7 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Moskva | 11.514.000 |
| St Petersburg | 4.849.000 |
| Novosibirsk | 1.474.000 |
| Yekatarinbusrgod | 1.350.000 |
| Nizhny Novgorod | 1.251.000 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Zvezna država z republikansko obliko vladavine. Nova ustava je bila sprejeta na splošnih volitvah 12. decembra 1993. |
|
Zakonodajna oblast: |
Dvodomni parlament; Spodnji dom (Duma) ima 450 poslancev. Zgornji dom, Svet federacije, ima 178 poslancev, po dva iz vsake od 89 republik in pokrajin. |
|
Volitve: |
Zadnje parlamentarne volitve so bile septembra 2021, zadnje predsedniške pa 18.3.2018. Naslednje parlamentarne volitve bodo septembra 2026, predsedniške pa marca 2024. |
|
Vodstvo države: |
Na zadnjih parlamentarnih volitvah, ki so potekale septembra 2021, je zmagala stranka sedanjega predsednika Vladimirja Putina, Enotna Rusija, ki je osvojila 324 poslanskih mest. |
|
Izvršilna oblast: |
Vlado imenuje predsednik vlade, ki ga imenuje predsednik. Premier: Mikhail Mishustin (od 16. januarja 2020) |
Rusija je avgusta 2012 postala članica WTO (World Trade Organization). Je kandidatka za polnopravno članstvo v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development) in članica IMF (International Monetary Fund). Ima podpisan sporazum o sodelovanju z EU ter tudi številne bilateralne (ZDA, Kanada, Japonska) in regionalne trgovinske sporazume. Je tudi ustanoviteljica EEC (Eurasian Economic Community).
Vir: EIU; Factiva, januar 2023.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2024-2020
| 2024* | 2023* | 2022 | 2021 | 2020 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 147,0 | 147,5 | 147,7 | 148,1 | 148,6 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 9++ | 9 | 9 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 1.841,4 | 1.930,7 | 2.129,2 | 1.548,2 | 1.307,9 |
| BDP per capita (v EUR): | 12.526 | 13.086 | 14.406 | 10.451 | 8.798 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 5.422,6 | 5.247,9 | 5.061,7 | 4.185,3 | 3.850,9 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 36.904 | 35.594 | 34.264 | 28.257 | 25.904 |
| Rast BDP (v %): | 1,4 | -0,5 | -1,9 | 5,5 | -2,6 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 3,5 | 3,2 | 3,9 | 4,8 | 5,8 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 5,7 | 6,5 | 13,7 | 6,7 | 3,4 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -277,9 | -302,1 | -262,8 | -257,0 | -210,6 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 365,0 | 405,8 | 561,1 | 418,0 | 292,5 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 0,9 | -0,1 | -13,9 | 3,2 | -4,1 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 2,9 | 6,5 | -15,0 | 19,1 | -11,8 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 9,5 | 2,8 | -38,0 | 34,2 | 8,3 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 639,5+ | 1.180,3 | 854,1 | 865,6 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 97,8+ | 1.269,0 | 352,1 | 348,7 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 62 | 63 | 53 | 53 |
| Razred tveganja (op): | / | D | D | C | C |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | / | 28 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-jun (posodobljeno september 2023).
(++) Povprečna vrednost za obdobje 2018-2021 po podatkih Svetovne banke.
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2022.
Vir: EIU; Factiva, september 2023.
Delo v Rusiji
V Rusiji je za tujce zelo malo delovnih mest. Tujci, ki želijo delati v Rusiji, morajo zaprositi za delovni vizum in nato za delovno dovoljenje. Pridobivanje teh dokumentov je dolgotrajno in zapleteno. Prav tako je potrebno znanje ruskega jezika.
Ena izmed možnosti zaposlitve za tiste, ki se preselijo v Rusijo, je poučevanje tujih jezikov za Ruse, tako na tradicionalen način na inštitutih ali zasebnih šolah ali pa preko spleta.
Povprečna in minimalna bruto plača
Po podatkih ruskega statističnega urada (Federal State Statistics Service) se je minimalna bruto mesečna plača v Rusiji s 1. januarjem 2023 povišala na 16.242 RUB.
Povprečna mesečna bruto plača je v Rusiji oktobra 2022 znašala 62.470 RUB.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2022 | 2023* | 2024* | 2025* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | -1,3 | 4,6 | 2,3 | 1,6 |
| Rast javne potrošnje | 2,8 | 2,9 | 1,3 | 1,4 |
| Rast investicij | 3,5 | 1,0 | 1,2 | 1,0 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, september 2023.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Rusija je v letu 2022 izvozila za 482,3 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 214,1 mlrd EUR.
- Presežek v blagovni menjavi je znašal 268,3 mlrd EUR.
- V letu 2022 je Rusija največ izvažala nafto in plin, železo in jeklo, gnojila, bisere, drage kamne, plemenite kovine ter aluminij.
- Največ so v letu 2022 izvozili na Kitajsko (22,8 % od celotnega izvoza), sledijo Turčija, Italija, Nemčija in Nizozemska.
- Rusija je v letu 2022 največ uvažala strojno opremo, električno in elektronsko opremo, vozila, farmacevtske izdelke ter plastiko.
- Največ so v letu 2022 uvozili iz Kitajske (41,7 % od celotnega uvoza), sledijo Nemčija, Turčija, Italija in Južna Koreja.
Rusija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2020 - 2025 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2022 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2022 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Stroji, jedrski reaktorji | 18,5 | Mineralna goriva, olja | 69,5 |
| Električna in elektronska oprema | 10,9 | Železo in jeklo | 4,3 |
| Vozila | 7,8 | Gnojila | 3,5 |
| Farmacevtski izdelki | 7,3 | Biseri, dragi kamni, plemenite kovine | 3,4 |
| Plastika in plastični izdelki | 4,7 | Aluminij in aluminijasti izdelki | 2,0 |
| Vodilni uvozni trgi 2022 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2022 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Kitajska | 41,7 | Kitajska | 22,8 |
| Nemčija | 8,5 | Turčija | 11,7 |
| Turčija | 5,1 | Italija | 6,1 |
| Italija | 3,6 | Nemčija | 6,0 |
| Južna Koreja | 3,5 | Nizozemska | 4,3 |
| Slovenija (27. mesto) | 0,7 | Slovenija (44. mesto) | 0,3 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2023.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Rusiji so v letu 2021 znašale 442,3 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2017 je znašala 4,6 %.
- Celotne izhodne TNI Rusije so v letu 2021 znašale 338,4 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2017 pa je znašala 0,7 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Rusiji 2021 - 2024 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Največji vlagatelji v Rusijo
| Države vlagateljice | mio EUR |
|---|---|
| Ciper | 136.274 |
| Bermudi | 42.134 |
| Nizozemska | 41.317 |
| Združeno kraljestvo | 36.850 |
| Luksemburg | 28.162 |
| Irska | 26.261 |
| Bahami | 20.717 |
| Francija | 17.213 |
| Nemčija | 16.569 |
| Švica | 15.288 |
| Podjetje | Država |
|---|---|
| Alliance Rostec Auto B.V. | Nizozemska |
| Asia Aluminum Group Limited | Britanski Deviški otoki |
| Zoronvo Holdings Limited | Ciper |
| Euroset Holding N.V. | Nizozemska |
| Coca-Cola Hbc Ag | Švica |
| Megamatic Management Limited | Ciper |
| O'Key Group Sa | Luksemburg |
| Vimpelcom Ltd | Bermudi |
Vir: Factiva; ITC, september 2023.
Pogosta vprašanja vezana na ruski trg
Kakšne so poslovne priložnosti v Rusiji?
Poslovne priložnosti v Rusiji so zaradi vojne in posledičnih sankcij trenutno omejene.Priložnosti na ruskem trgu
Kako prodajati preko spleta v Rusijo?
Analitiki napovedujejo, da bo spletna maloprodaja v Rusiji v prihodnjih 5 letih rasla po 18 % povprečni letni stopnji.Spletna prodaja v Rusiji
Kolikšen je davek na dodano vrednost v Rusiji?
Standardna davčna stopnja znaša 20 % Za nekatere vrste blaga velja znižana 10 % davčna stopnja in znižana 16,69 % davčna stopnja.Davek na dodano vrednost v Rusiji
Kaj Slovenija izvaža v Rusijo?
Slovenija v Rusijo izvozi največ farmacevtskih proizvodov.Poslovno sodelovanje Slovenije z Rusijo
- Gospodarske panoge
- Poslovno sodelovanje s Slovenijo
- Poslovanje
- Dajatve
- Oblike družb
- Poslovni obisk
- Poslovne priložnosti
- Časopisi
- Svetovalec v državi
