Belgija bo v letu 2026 beležila visoko rast povpraševanja po sadju

 

Napovedi za leto 2026: močna rast porabe sadja

Fitch Solutions za leto 2026 napoveduje izrazito rast porabe svežega in konzerviranega sadja v Belgiji. Rast naj bi se po napovedih analitikov letos povečala za 8,7 % na letni ravni in dosegla vrednost 2,9 mlrd EUR.

Ta segment bo občutno presegel skupno rast porabe hrane, ki je ocenjena na 3,7 %, ter postal najhitreje rastoči segment živilskega sektorja. Sledila bo mlečna industrija z napovedano 8,2 % letno rastjo.
 


Glavni dejavniki rasti porabe so povpraševanje po ekoloških in zdravih pridelkih, umirjanje inflacije cen sadja po zelo nestanovitnem obdobju med letoma 2020 in 2024 ter ponovna rast realne kupne moči potrošnikov v letu 2026.
 

Stabilizacija cen vrača zaupanje potrošnikov

Belgija je v preteklih letih doživela izrazita nihanja cen sadja. Leta 2020 je inflacija cen sadja znašala 8 %, v letih 2022 in 2023 pa 4,6 % oziroma 11 %. Zaradi tega so gospodinjstva zmanjševala porabo sadja, da bi obvladovala družinske proračune.

V letih 2024 in 2025 se je razmere umirile. Leta 2024 so cene sadja zrasle le še za 2,1 %, v obdobju od januarja do novembra 2025 pa so rahlo upadle za -0,3 %. Cenovna stabilnost je ponovno okrepila zaupanje potrošnikov in izboljšala dostopnost svežega sadja, kar se je hitro odrazilo v porabi.
 

Rast porabe in premik k premium izdelkom

V letu 2024 se je poraba sadja povečala za 9,6 %, v letu 2025 pa za 8,8 % na letni ravni.

Kupna moč belgijskih potrošnikov se bo po napovedih analitikov v letu 2026 vrnila na raven pred pandemijo, do leta 2030 pa se bo postopno povečala. Povprečni razpoložljivi dohodek gospodinjstev naj bi leta 2026 znašal 60.300 EUR, leta 2030 pa 67.000 EUR.

Ker večina gospodinjstev že pokriva osnovne potrebe, bo rast realnega dohodka omogočila večje izdatke za kakovostnejše in ekološke izdelke. Takšne potrošniške preference bodo tudi v prihodnje ostale pomemben dejavnik rasti porabe.
 

Zdravje in prehranske smernice kot ključni vzvod rasti

Zdravstvena ozaveščenost v Belgiji narašča, kar spodbuja premik od predelane hrane k svežim in ekološkim izdelkom.
Leta 2025 je belgijska vlada objavila posodobljene prehranske smernice, ki priporočajo dnevni vnos vsaj 250 gramov sadja in 300 gramov zelenjave.

Posebno priljubljenost pridobivajo tudi tako imenovana superživila, kot so maline, goji jagode in borovnice. Zaradi visoke vsebnosti antioksidantov, kot so antocianini in vitamin C, veljajo za koristna za imunsko in kognitivno zdravje. Ker so ti izdelki dražji, bo naraščajoče povpraševanje dodatno prispevalo k rasti vrednosti trga sadja.
 

Srednjeročna napoved: sadje daleč pred ostalimi segmenti

Fitch Solutuions napoveduje, da bo poraba svežega in konzerviranega sadja v obdobju 2026-2030 rasla s povprečno letno stopnjo 9,1 % in leta 2030 dosegla vrednost 4,1 mlrd EUR. S tem bo v napovedanem obdobju sadje najuspešnejši živilski segment v Belgiji.
Za primerjavo: poraba mlečnih izdelkov bo v istem obdobju rasla s povprečno letno stopnjo 8,8 %, segment mesa in perutnine pa s 6,3 % povprečno letno stopnjo. Skupna poraba hrane bo v istem obdobju rasla počasneje, v povprečju za 3,4 % letno.
 

Belgijski trg ekološke hrane raste: HelloFresh in trgovci širijo ponudbo

Belgijski potrošniki vse bolj prisegajo na zdravo in ekološko hrano, kar potrjujejo tudi nedavni premiki v industriji.
 

• Septembra 2025 je podjetje HelloFresh v Bruslju in Valoniji lansiralo blagovno znamko Factor, ki ponuja zdrave, že pripravljene obroke iz svežih in kakovostnih sestavin. Preberite še o spletni prodajni platformi HelloFresh.
• Podjetje Biotope, lastnik verig Färm in Ekoplaza, načrtuje odprtje dodatnih trgovin v Belgiji.
• Bio-Planet, ekološka veriga skupine Colruyt, namerava do konca leta 2027 odpreti še 6 novih lokacij, s čimer utrjuje svoj vodilni položaj na belgijskem trgu ekološke hrane.

Viri:

• Factiva
• Fitch Solutions
• Weekly Emerging Markets Monitor
• Foto: iStock

 

Preberite še:

Globalni trendi na področju hrane in pijače

Poslovno okolje Belgije
 

Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo: 
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.