EU zaostruje pravila izvoza plastičnih odpadkov

 

Na vrhu Nemčija in Združeno kraljestvo

Nemčija je bila leta 2025 največja izvoznica plastičnih odpadkov na svetu, saj je v tujino poslala več kot 810.000 ton odpadne plastike. To kaže analiza trgovinskih podatkov, ki sta jo pripravili organizaciji Watershed Investigations in Basel Action Network.

Na 2. mesto se je uvrstilo Združeno kraljestvo, ki je izvozilo več kot 675.000 ton plastičnih odpadkov, kar je največ v zadnjih 8 letih. Količina ustreza približno 127.000 ladijskim zabojnikom.
 

 

Večina evropskih odpadkov konča v Turčiji

Največji delež odpadne plastike iz Evrope je bil izvožen v Turčijo, sledita Malezija in Indonezija. Okoljske organizacije že več let opozarjajo, da je industrija recikliranja plastike v teh državah povezana z nezakonitim odlaganjem in sežiganjem odpadkov, onesnaževanjem okolja ter slabimi delovnimi pogoji.

Sredozemska obala Turčije je zaradi plastičnih odpadkov iz reciklažnih obratov med najbolj onesnaženimi območji v Sredozemlju. Velike količine mikroplastike že vplivajo na kakovost okolja in življenje lokalnega prebivalstva.
 

EU pripravlja prepoved izvoza zunaj držav OECD

Evropska unija je sprejela odločitev, da bo od novembra 2026 prepovedala izvoz plastičnih odpadkov v države zunaj Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Približno polovica evropskih plastičnih odpadkov konča v teh državah.

Preostanek se večinoma izvozi v Turčijo, ki je postala največja prejemnica evropskih plastičnih odpadkov. Ob bližajoči se prepovedi se pojavljajo skrbi, da bi se izvoz preusmeril v države OECD v razvoju, predvsem v Turčijo in dele vzhodne Evrope, kjer infrastruktura za ravnanje z odpadki že zdaj ne zadošča.

Turčija namreč letno ustvari približno 3,3 mio ton domačih plastičnih odpadkov, kar že presega njene obstoječe zmogljivosti za recikliranje.
 

Evropska industrija recikliranja pod pritiskom

Evropska poslanka Sara Matthieu iz politične skupine Zeleni/Evropska svobodna zveza je napovedano prepoved izvoza označila za prelomni trenutek, saj Evropa po njenem mnenju začenja prevzemati odgovornost za lastne odpadke.

Ob tem je opozorila, da se je zaradi političnega nasprotovanja zelenim politikam zmogljivost recikliranja plastike v EU v zadnjih letih zmanjšala za približno 1 mio ton. Ključni problem po njenem ostaja dejstvo, da je nova plastika še vedno bistveno cenejša od recikliranih materialov.
Evropska komisija medtem poudarja, da želi z novimi ukrepi okrepiti krožno gospodarstvo in povečati uporabo reciklirane plastike v evropski industriji.
 

Združeno kraljestvo zaostruje nadzor nad izvozom

Tudi Združeno kraljestvo je v zakonodajo vključilo zavezo o omejitvi izvoza plastičnih odpadkov v države zunaj OECD, vendar ukrepi še niso dokončno uveljavljeni.

Leta 2025 je približno 1/5 izvoza plastičnih odpadkov iz Združenega kraljestva še vedno končala v državah zunaj OECD. Izvoz v Malezijo, ki je postala 3. največja destinacija za njihove plastične odpadke, se je v primerjavi z letom 2024 povečal za skoraj 60 %.

Združeno kraljestvo uvaja tudi strožji nadzor nad izvozniki in predelovalci odpadkov ter pripravljajo digitalni sistem za elektronsko spremljanje premikov odpadkov.
 

Okoljevarstveniki opozarjajo na sistemski problem

Okoljske organizacije opozarjajo, da strožji nadzor sam po sebi ne bo zadostoval brez zmanjšanja proizvodnje plastike. Po njihovem mnenju bi lahko omejitve izvoza povzročile povečano sežiganje odpadkov v Evropi in Združenem kraljestvu ali pa preusmeritev izvoza prek tretjih držav.

Aktivisti v Maleziji medtem pojav množičnega uvoza tujih plastičnih odpadkov označujejo kot »odpadkovni kolonializem«, saj države v razvoju nosijo okoljske in zdravstvene posledice ravnanja z odpadki bogatejših držav.


Viri:
 

• Factiva
• The Guardian
• Foto: iStock

 

Preberite še:

 

Globalni trendi na področju zelenih tehnologij

Poslovno okolje Nemčije

Poslovno okolje Združenega kraljestva

 

Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.