Konflikt na Bližnjem vzhodu ogroža dobavne verige in globalno trgovino

 

Več kot 1.000 ladij obstalo v Perzijskem zalivu

V Perzijskem zalivu je trenutno obstalo več kot 1.000 trgovskih ladij, kar povečuje tveganje za motnje v svetovnih dobavnih verigah.
Zaradi zaostrenih varnostnih razmer v regiji številna plovila ne morejo nadaljevati poti skozi Hormuško ožino, eno najpomembnejših pomorskih prometnih poti na svetu.
 

 
Po ocenah je zahodno od Hormuške ožine trenutno neaktivnih več kot 1.000 ladij, med njimi približno 700 naftnih tankerjev in okoli 150 kontejnerskih ladij. Zaradi povečanega tveganja številne ladje raje čakajo v pristaniščih ali na sidriščih.

V pomorskem prometu se zato že pojavljajo zamude, preusmeritve ladijskih poti in težave pri natovarjanju tovora. Najbolj so prizadete ladje za prevoz razsutega tovora, kontejnerske ladje ter tankerji za nafto in plin.

Razmere so se zaostrile zaradi varnostnih tveganj v regiji in možnosti, da bi Iran v Perzijskem zalivu ali Hormuški ožini uporabil pomorske mine. Po podatkih ameriškega raziskovalnega inštituta za preučevanje vojne (Institute for the Study of War), ima Iran na voljo med 5.000 in 6.000 takih min, ki bi jih lahko hitro namestil na ključnih pomorskih poteh.

Od začetka konflikta konec februarja je bilo v regiji zabeleženih najmanj 17 incidentov, ki so prizadeli ladijski promet.
 

 

Ladjarske družbe iščejo obvozne poti

Zaradi nevarnosti ladjarske družbe promet preusmerjajo okoli Rta dobrega upanja na jugu Afrike, vendar je ta pot bistveno daljša in dražja. Potovanje se podaljša za 10 do 14 dni, stroški goriva pa se lahko povečajo za približno 1 mio USD na ladjo.

Pomorski promet je sicer že dlje časa pod pritiskom. Zaradi napadov hutijskih upornikov se številne ladjarske družbe izogibajo tudi plovbi skozi Rdeče morje, zaradi česar je promet skozi Sueški prekop občutno upadel. Sueški prekop je najkrajša pomorska povezava med Azijo in Evropo in predstavlja približno 12 do 15 % svetovne trgovine ter skoraj tretjino globalnega kontejnerskega prometa.

Zaradi negotovih razmer so ladjarske družbe, med njimi Maersk, Hapag-Lloyd in CMA CGM, preložile načrte za ponovno vzpostavitev rednih linij skozi Rdeče morje.
 

Posledice že vidne na trgih

Kriza se že odraža na surovinskih trgih.

Cena aluminija se je od začetka konflikta zvišala za več kot 13 %. Leta 2025 je Bližnji vzhod predstavljal približno 21 % svetovnega uvoza surovega aluminija in 13 % predelanega aluminija.

Motnje vplivajo tudi na dobavo gumarskih izdelkov, elektronike, baterij in tekstila. Posebej ranljiva je azijska tekstilna industrija, ki je odvisna od petrokemičnih surovin iz regije za proizvodnjo sintetičnih vlaken.

Zavarovalne premije za ladje, ki plujejo skozi Hormuško ožino, so se medtem povečale kar 20-krat, nekatere zavarovalnice pa so začasno celo prekinile kritje za območje konflikta.
 

Tveganje tudi za oskrbo s hrano

Motnje bi lahko prizadele tudi globalno oskrbo s hrano. Združeni narodi opozarjajo, da je zaradi konflikta skoraj povsem zastal izvoz gnojil iz Perzijskega zaliva. Približno tretjina globalne pomorske trgovine z gnojili običajno poteka skozi Hormuško ožino, največji izvozniki pa so Saudova Arabija, Katar, Oman in ZAE.

Če gnojila ne bodo pravočasno dostavljena v času spomladanske setve, bi to lahko povzročilo močan porast cen hrane, podobno kot po pandemiji.
 

Prizadet tudi letalski promet

Težave niso omejene le na pomorski promet. Zračni prostor nad Perzijskim zalivom je ključno središče letalskih poti med Azijo in Evropo, vendar številna letala trenutno ne letijo zaradi varnostnih tveganj.

Čeprav je delež tovora, ki potuje z letali, razmeroma majhen, gre pogosto za izdelke z visoko dodano vrednostjo ali za hitro pokvarljivo blago.
 

Globalna skrb in odziv držav

Razmere pozorno spremljajo tudi največja svetovna gospodarstva. Kitajska je skupaj z Indijo že sklicala sestanek z vodstvi največjih ladjarskih družb, med njimi Maersk in MSC, da bi našli rešitve za stabilizacijo logističnih tokov.

Analitiki opozarjajo, da se razmere verjetno ne bodo hitro normalizirale. Tudi če bi se konflikt kmalu končal, bi lahko trajalo najmanj 6 mesecev, preden bi ladjarjske družbe ponovno začele redno uporabljati standarne pomorske poti.


Viri:

• Factiva
• CE NoticiasFinancieras
• Foto: iStock

 

Preberite še:

Globalni trendi na področju transporta in logistike

Vojna v Iranu ohromila globalni zračni promet
 

Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo: 
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.