Rastlinska prehrana je v 2026 v vzponu

 

Zdrav življenjski slog pospešuje rast rastlinskih živil

Naraščajoča skrb za zdravje in pojav zdravil za zmanjševanje apetita ustvarjata priložnost, da potrošniki sprejmejo rastlinsko prehrano.

Širša uporaba zdravil GLP-1, kot je semaglutid, z zmanjševanjem apetita spreminjajo prehranjevalne navade, potrošniki pa se obračajo k hranilno bogatim, nizkokaloričnim živilom, kar povečuje povpraševanje po rastlinskih izdelkih, ki te potrebe najbolje zadovoljujejo.


 

Povečanje vnosa beljakovin in rastlinske alternative

V ZDA že 61 % potrošnikov povečuje vnos beljakovin, mnogi pa načrtujejo še več, kar ustvarja velike priložnosti za inovacije v rastlinskih beljakovinah iz graha, soje in micelija.

V Evropi skoraj 30 % potrošnikov zmanjšuje uživanje mesa, na Novi Zelandiji in Avstraliji pa se 22 % ljudi odloča za flekstarijanske ali veganske prehranske navade.

Oblikovalci politik in znanstveniki spodbujajo rastlinsko prehrano, pri čemer Komisija EAT-Lancet priporoča, ba bi dnevno zaužili 550 kcal iz rastlinskih beljakovin.
 

Rastlinske vlaknine

Po podatkih organizacije The Food Foundation, 96 % prebivalcev Združenega kraljestva ne zaužije dovolj vlaknin, vendar se zanimanje za vlaknine povečuje, kar je spodbudilo pojav trenda »fibremaxxing« (maksimiziranje vnosa vlaknin) na družbenih omrežjih, ki ga vodijo kuharski vplivneži in nutricionisti.

Glede na to, da porcija fižola vsebuje 100 % več vlaknin kot piščančja prsa in 2,5-krat več kot rezina belega kruha, so prednosti rastlinskih živil očitne.

Food Foundation ugotavlja, da prebivalci Združenega kraljestva zaužijejo bistveno premalo fižola: njegova poraba bi morala biti 7-krat večja, da bi njihova prehrana ustrezala načelom planetarno zdrave prehrane, ki spodbuja več rastlinskih živil, zmerno količino beljakovin živalskega izvora in manj procesirane hrane.
 

Trajnost in zdravje kot ključni poslovni prioriteti

FAIRR, investicijska mreža za ozaveščanje o tveganjih in priložnostih v intenzivni živinoreji, v najnovejšem poročilu ugotavlja, da 70 % trgovcev in proizvajalcev hrane prepoznava zdravje in dobro počutje kot ključni vprašanji za svoje poslovanje.

Za vlagatelje in proizvajalce hrane ne gre le za etični razvoj, temveč tudi za finančno priložnost: priložnost za uskladitev dobičkonosnosti s planetarnim in javnim zdravjem.
 

Rast in inovacije rastlinskih izdelkov

90 % globalnih živilskih podjetij aktivno preizkuša nove rastlinske izdelke, kar je znak, da diverzifikacija ni več eksperiment, temveč ključna korporativna strategija.

Največji napredek je bil dosežen na področju alternativ mlečnim izdelkom, vključno z mlekom, sirom, smetano in čokolado. Rastlinske mlečne alternative imajo pogosto manj nasičenih maščob in več vlaknin kot živalski izdelki.

Potrošniki vse bolj iščejo minimalno predelana živila, kot so stročnice in tofu. Kar 60 % podjetij je leta 2025 lansiralo vsaj 1 minimalno predelan izdelek iz polnovrednih rastlinskih živil.

Ti premiki poudarjajo trajno rast trga rastlinskih izdelkov, saj potrošniki iščejo rešitve tako za zdravje kot za okolje.
 

Vloga trgovcev pri prehodu na rastlinske beljakovine

Trgovci z živili so ključni pri pospeševanju prehoda na rastlinske beljakovine. S poudarkom na cenovni dostopnosti, okusu in vidnosti lahko trgovci pospešijo prehod k rastlinskim beljakovinam, okrepijo odpornost dobavne verige in zadovoljijo povpraševanje potrošnikov po bolj zdravih in trajnostnih živilih.

FAIRR ugotavlja, da 15 % trgovcev v Evropi beleži rast rastlinskih kategorij.

Izstopa uspeh francoske verige Carrefour: prvotni cilj, da do leta 2026 proda izdelke rastlinskega izvora v vrednosti 500 mio EUR, je trgovec dosegel že leta 2024, zdaj pa je cilj povečal na 650 mio EUR.

Ahold Delhaize, vodilno globalno podjetje na področju supermarketov in e-trgovine, ki je v ospredju trajnostne maloprodaje, je leta 2025 razširilo svoj cilj glede rastlinskih beljakovin na vse evropske trgovine, pri čemer so se evropski trgovci zavezali, da bodo do leta 2030 50 % prodanih beljakovin prodajali na rastlinski osnovi.

Približno 77 % podjetij priznava, da pomisleki glede učinkovitosti, cenovne dostopnosti in hranilne vrednosti še vedno zavirajo povpraševanje potrošnikov po rastlinskih alternativah, kar kaže na nujno potrebo po inovacijah v formulaciji in preglednosti.
 

Strategije podjetij za širši doseg rastlinskih alternativ

60 % podjetij izboljšuje cenovno dostopnost z manjšimi pakiranji, da spodbudijo poskusno nakupovanje.

Tesco je v svojih Express trgovinah nadomestil izbor rastlinskih izdelkov z cenejšimi različicami, kar kaže, kako cena lahko pospeši izbiro.
Blagovne znamke prav tako ponovno preučujejo svoj način komuniciranja. Približno 30 % podjetij je omililo označevanje “vegansko” ali pretežno trajnostno, da bi dosegli širšo publiko.

Vsaj 35 % podjetij spremlja nove prehranske tehnologije, ki izboljšujejo okus in teksturo – ključna dejavnika, ki spodbujata ponovne nakupe.


Viri:

• Factiva
• MarketLine
• Foto: iStock 

 

Preberite še:

Globalni trendi na področju hrane in pijače


Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.