Turška avtomobilska industrija beleži porast izvoza, proizvodnje in naložb

 

Avtomobilska industrija je največji turški izvozni sektor

Avtomobilska industrija je največji turški izvozni sektor in predstavlja 75 % celotne turške proizvodnje vozil. Skupaj z avtomobilskimi komponentami, končana vozila predstavljajo približno desetino skupnega turškega izvoza glede na vrednost.

Leta 2024 je bil skupni izvoz vozil ocenjen na 36,7 mlrd USD, kar je 3 % več kot leto prej.

Največji trgi za turški avtomobilski izvoz so Nemčija, Francija, Italija in Združeno kraljestvo.

Odkar so ZDA aprila-maja 2025 uvedle tarife, je izvoz turških avtomobilov v ZDA obremenjen s 15 % dajatvijo. Od novembra 2025 pa se s 25 % carino sooča še izvoz srednje in težkih gospodarskih vozil v ZDA.

Vendar turški vladni uradniki pričakujejo, da bo vpliv teh višjih dajatev minimalen, saj se država osredotoča na spodbujanje domačega povpraševanja.

V prizadevanju za podporo domači proizvodnji vozil, zlasti EV, Turčija zvišuje uvozne carine za končana vozila.
 

• Leta 2023 je vlada zaostrila uvozna merila za EV iz držav, s katerimi ni imela sporazumov o prosti trgovini.
• Julija 2024 je uvedla tudi dodatno 40 % carino na uvoz EV iz Kitajske, določeno na minimalno 7.000 USD na vozilo. Ta ukrep je sovpadal z napovedjo EU o lastnih načrtih za uvedbo dodatnih carin na EV, izdelana na Kitajskem.

Sredi novembra 2025 je vlada zvišala carinske dajatve na uvoz vozil iz držav, ki niso članice EU in nimajo Sporazuma o prosti trgovini (FTA). V skladu z novo politiko bodo avtomobili z motorji z notranjim izgorevanjem in tradicionalni hibridni avtomobili obremenjeni z dajatvami do 25 % ali 6.000 USD, medtem ko bodo priključni hibridi in baterijski EV deležni višjih dajatev v višini najmanj 30 % (oziroma minimalno 7.000 USD ali 8.500 USD). Hkrati pa je Turčija znižala dodatno 60 % uvozno dajatev na avtomobile iz ZDA na enake stopnje, s katerimi se soočajo drugi trgovinski partnerji brez FTA.
 

Turški avtomobilski sektor je letos zabeležil močan porast prodaje na tuje trge

Podatki Združenja izvoznikov avtomobilske industrije Uludag (OIB) kažejo, da je novembrski izvoz dosegel 3,75 mlrd USD (3,46 mlrd EUR), kar predstavlja 16 % povečanje v primerjavi z enakim obdobjem leta 2023.

Kumulativni izvoz med januarjem in novembrom 2025 se je medletno povečal za 12 % na 37,77 mlrd USD (34,9 mlrd EUR).

Dobaviteljska industrija je novembra dosegla 1,31 mlrd USD (1,2 mlrd EUR) izvoza, kar predstavlja -1 % medletni upad, medtem ko se je prodaja osebnih avtomobilov v tujino povečala za 8 % na 1,23 mlrd USD (1,13 mlrd EUR).

Močan porast je bil zabeležen pri gospodarskih vozilih. Izvoz avtobusov in mini busev se je povečal za 45 % na 342 mio USD (315,9 mio EUR), izvoz traktorskih prikolic pa se je več kot podvojil ter poskočil za 101 % na 182 mio USD (168,1 mio EUR).

Izvoz v Nemčijo se je novembra medletno povečal za 45 % na 571 mio USD (527,5 mio EUR). Sledi ji Francija s 512 mio USD (473 mio EUR), kar je 30 % več kot lani, medtem ko se je izvoz v Združeno kraljestvo povečal za 45 % na 427 mio USD (394,5 mio EUR).

Regionalno je največji izvozni trg Evropska unija, ki je novembra predstavljala 2,74 mlrd USD (2,53 mlrd EUR) novembrskega izvoza, kar je 18 % povečanje v primerjavi z letom prej.
 

Proizvodni trendi

Turčija je 11. največja proizvajalka vozil na svetu. Po podatkih Mednarodne organizacije proizvajalcev motornih vozil (OICA) je obseg proizvodnje leta 2024 dosegel približno 1,37 mio enot, kar je -7 % manj kot leto prej. Skoraj dve tretjini proizvodnje so predstavljali avtomobili, približno tri četrtine celotne proizvodnje vozil pa je namenjene izvozu.

Višji stroški dela in šibko povpraševanje po novih vozilih v Evropi, ki je največji izvozni trg Turčije, so v zadnjih letih vplivali na zmanjšano proizvodnjo novih vozil. Celotna letna proizvodnja avtomobilov je v letu 2024 dosegla približno 96.000 enot, kar je -7 % pod ravnjo iz leta 2019.

Proizvodnja novih vozil se je v Turčiji v letu 2025 povečala. Samo v obdobju januar-avgust 2025 se je povečala za 3,5 %.

EIU napoveduje, da se bo turška proizvodnja avtomobilov v prihodnjih 5 letih stabilizirala, čeprav bosta nadaljnjo rast ovirali neortodoksna ekonomska politika, ki vpliva na poslovno zaupanje, ter nastanek severnoafriškega avtomobilskega vozlišča. Začetek množične proizvodnje v turških obratih kitajskih avtomobilskih proizvajalcev bo srednje- do dolgoročno podpiral skupno proizvodnjo vozil. 


 

Največji turški avtomobilski proizvajalci

Podjetje	Prihodki v mio EUR (2024)
Ford Otomotiv Sanayi AS	16.520,53
Toyota Otomotiv Sanayi Turkiye Anonim Sirketi	4.390,50
Oyak Renault Otomobil Fabrikalari Anonim Sirketi	4.062,87
Hyundai Motor Turkiye Otomotiv Anonim Sirketi	3.611,81
Tofas Turk Otomobil Fabrikasi AS	3.590,61
Otokar Otomotiv ve Savunma Sanayi AS	940,87
Temsa Skoda Sabanci Ulasim Araclari Anonim Sirketi	384,26
Karsan Otomotiv Sanayii ve Ticaret AS	301,74

Največji lokalni proizvajalec je Ford Otomotiv, sledijo mu Toyota Turkey (hčerinsko podjetje japonskega podjetja),Oyak Renault, Hyundai in Tofas.

Drugi pomembni proizvajalci vozil so Otokar (turški proizvajalec avtobusov in vojaških vozil), TEMSA in Karsan, oba turška proizvajalca gospodarskih vozil.
 

Naložbene strategije

• Marca 2021 je Ford Otosan napovedal naložbo v višini 2,4 mlrd USD (2,2 mlrd EUR) v proizvodnjo gospodarskih vozil in baterij za električna vozila (EV) v svoji tovarni Kocaeli v Turčiji, s čimer jo bo preoblikoval v integrirano proizvodno vozlišče. Temu je sledila otvoritev prenovljene tovarne Yenikoy v okviru obrata Kocaeli, ki ima sedaj 4-krat večjo proizvodno zmogljivostjo v primerjavi z novembrom 2023.
• Renault je decembra 2023 napovedal, da bo do leta 2027 vložil 400 mio EUR v proizvodnjo 4 novih modelov v svojem obratu Bursa v Turčiji. Cilj podjetja je, da obrat postane izvozno vozlišče.

Glede na svojo lokacijo in trgovinski sporazum z EU, bo turški avtomobilski sektor v prihodnjih letih še naprej privabljal naložbe, kljub političnim in gospodarskim tveganjem.

Hyundai trenutno proizvaja novo generacijo modela i10 in načrtuje začetek proizvodnje EV v svojem turškem obratu leta 2026 za prodajo v Evropi.

Čeprav turške uvozne tarife na kitajska EV nekoliko upočasnjujejo sprejemanje EV, pa spodbujajo naložbe v lokalno proizvodnjo.
 

• Julija 2024 se je kitajski proizvajalec EV, BYD, dogovoril, da bo v Turčijo vložil 1 mlrd USD (924 mio EUR)v izgradnjo tovarne z letno zmogljivostjo 150.000 enot. Nova tovarna, ki bo BYD pomagala pri nadaljnjem prodoru na evropski trg EV, bo s proizvodnjo začela konec leta 2026.
• Kitajski proizvajalec avtomobilov Chery, je prav tako najavil razširitev poslovanja v Turčiji.

Viri:

• Factiva
• Hürriyet Daily News
• The Economist Intelligence Unit
• Foto: iStock

 

Preberite še:

Globalni trendi na področju avtomobilske industrije

Turčija postaja nova meka avtomobilske proizvodnje

Poslovno okolje Turčije


Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo: 
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.