Združeni narodi razglasili svetovni vodni bankrot

 

Pomanjkanje vode je nova realnost

Združeni narodi so razglasili svetovni vodni bankrot, strokovnjaki pa opozarjajo na njegove posledice. 

Svet se spopada z dolgotrajnim pomanjkanjem sladke vode, ki ga ni več mogoče obravnavati kot začasno krizo, temveč kot globok in strukturni izziv.

Različni dejavniki, kot so podnebne spremembe, onesnaževanje in desetletja prekomerne porabe, so trajno poškodovali ključne vodne vire, posledice pa že občutijo milijarde ljudi po vsem svetu.
 

Jezera se krčijo, vodonosniki se praznijo

Podatki o pomanjkanju vode, ki jih je v obsežnem poročilu zbrala Univerza Združenih narodov, so zaskrbljujoči.
 

• Več kot polovica največjih svetovnih jezer se zmanjšuje, približno 70 % podzemnih vodonosnikov pa je v dolgoročnem upadanju.
• Suše so vse pogostejše in povzročajo povprečno več kot 300 mlrd USD škode letno.
• Kar 4,4 mlrd ljudi se vsaj 1 mesec na leto sooča s pomanjkanjem vode.

 

 

Človeški vpliv je povzročil nepopravljivo škodo

 

• Naraščajoče temperature spreminjajo padavinske vzorce in povečujejo izhlapevanje.
• Krčenje gozdov in urbanizacija uničujeta ekosisteme, ki naravno čistijo in zadržujejo vodo.
• Prekomerno črpanje povzroča sesedanje vodonosnikov.
• Taljenje ledenikov pomeni izgubo zalog, ki se v času človeškega življenja ne bodo obnovile.

Poročilo izpostavlja, da so krčenje gozdov, urbanizacija, prekomerno črpanje in taljenje ledenikov trajno zmanjšali kapacitete naravnih rezervoarjev.

Strokovnjaki opozarjajo, da obstoječe politike preveč poudarjajo izboljšanje oskrbe in učinkovitosti, ne pa dejstva, da je razpoložljive vode preprosto vse manj.
 

Polovica največjih mest pod resnim vodnim pritiskom

Pomanjkanje vode ogroža polovico največjih svetovnih mest, kjer je vodni stres dosegel alarmantne ravni. Nedavna analiza organizacije Watershed Investigations v sodelovanju s časnikom The Guardian razkriva, da je 50 od 100 najbolj poseljenih mest v zaskrbljujočem položaju, saj so odvzemi vode nevarno blizu preseganja razpoložljive oskrbe.

Med najbolj prizadetimi mesti so Peking, Delhi, Los Angeles in Rio de Janeiro, medtem ko druge metropole, kot so London, Bangkok in Džakarta, prav tako kažejo znake visokega vodnega stresa.

Koncept vodnega stresa pomeni, da je povpraševanje v sektorjih, kot sta javna oskrba in industrija, blizu meje, ki jo lokalni viri še lahko prenesejo.

Glavni vzroki za to stanje so povezani s slabim upravljanjem vodnih virov.

Nekatera urbana središča, med njimi Chennai, Teheran in Zhengzhou, že več let doživljajo stalno zmanjševanje vodnih zalog, medtem ko se le redka mesta, denimo Tokio in Lagos, soočajo z naraščajočo količino razpoložljive vlage.
 

Nekaterim regijam se že približuje Dan 0

V nekaterih regijah grozi scenarij t.i. dneva 0, ko iz vodovodnega omrežja ne bi več pritekla voda.

Teheran je na primer po 6 letih suše na robu te točke, iranske oblasti pa celo razmišljajo o delni evakuaciji mesta.

S podobnimi razmerami so se že soočili ali se z njimi še vedno soočajo Cape Town, Chennai in Ciudad de México.
 

Izzivi v Združenem kraljestvu

Razmere Združenem kraljestvu opozarjajo na prihajajoče izzive.

Do leta 2055 bi država lahko potrebovala dodatnih 5 mlrd litrov vode na dan samo za zagotovitev javne oskrbe, kar bi bilo več kot tretjina količine, ki trenutno vstopa v sistem.

Drugi bistveni sektorji, kot sta kmetijstvo in energetika, bi lahko zahtevali dodatno mlrd litrov na dan.

Po podatkih Agencije za okolje predstavlja upravljanje podtalnice strateški in na podnebje bolj odporen vir, čeprav brez stalnega spremljanja in boljšega upravljanja obstaja tveganje za nenadzorovano izkoriščanje teh virov.

V zadnjih mesecih so nekatera območja na južnem delu Združenega kraljestva utrpela prekinitve v oskrbi z vodo. V odgovor je britanska vlada objavila belo knjigo o vodi, ki predlaga strukturne reforme v sektorju - od uvedbe novega delovnega mesta glavnega inženirja do rednih pregledov infrastrukture in krepitve pooblastil regulatornih organov.
 

Gospodarske in politične posledice pomanjkanja vode

Pomanjkanje vode ima širše gospodarske posledice. Med drugim vpliva na rast cen hrane in proizvodnjo električne energije.
Na nekaterih območjih prekomerno črpanje podzemne vode povzroča ugrezanje tal, kar dodatno povečuje nevarnost poplav in povzroča škodo na infrastrukturi.

Vodna kriza že povzroča tudi meddržavne spore in notranje napetosti.

Zahodne zvezne države ZDA se prepirajo glede reke Colorado, Egipt, Sudan in Etiopija zaradi jezu na Nilu, suše pa prispevajo tudi k migracijam iz Srednje Amerike proti ZDA.

Največji porabnik vode ostaja kmetijstvo, ki porabi približno 70 % vse sladke vode. Strokovnjaki poudarjajo, da bodo potrebne omejitve namakanja, spremembe pridelave in strožji nadzor nad onesnaževanjem.

Nekatere države bodo morale uvažati hrano namesto da bi jo pridelovale doma, kar bo imelo pomembne socialne in gospodarske posledice, zlasti za revnejše prebivalstvo.
 

Nova vodna politika za novo realnost

Poročilo poziva k razglasitvi globalnega vodnega bankrota in k celoviti prenovi upravljanja vode.

To vključuje zaščito mokrišč, gozdov in tal ter prilagoditev zakonov in sporazumov podnebju, ki se je že spremenilo.

Kljub resnosti razmer avtorji poudarjajo, da ukrepi prinašajo tudi širše koristi, kot so boljše javno zdravje, večja odpornost na podnebne spremembe in celo večje zajemanje ogljika v tleh.

 
Viri:

• Factiva
• CE Noticias Financieras
• Foto: iStock

 

Preberite še:

 

• Globalni trendi na področju zelenih tehnologij

• Poslovno okolje Združenega kraljestva

 
 
Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo: 
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.