Danska: Poročilo strokovne skupine za dosego zmanjšanja toplogrednih plinov v kmetijstvu
Danska je s ciljem 70 % zmanjšanja toplogrednih plinov do leta 2030 in podnebne nevtralnosti do leta 2045 imenovala strokovno skupino (opomba: t. i. Svarerjeva skupina) za zeleno davčno reformo. Strokovna skupina, pod vodstvom ekonomista Micheala Svarer-ja (Univerza v Aarhusu) je v sredo, 21. februarja predstavila poročilo s tremi konkretnimi modeli za enoten davek na izpuste CO2 v kmetijstvu.Prvi model kmetijstvu predstavlja največje breme, za državo pa je najcenejši. Znotraj tega davek na tono izpusta CO2 znaša 750 DKK (100 EUR). V primeru uporabe tega modela, bi bili izpusti do leta 2030 manjši za 3.2 tone, poslovna obremenitev kmetijstva pa bi znašala 5.9 milijard DKK (791.5 milijonov EUR). Država pri tem ne bi utrpela finančnih posledic, model pa bi po mnenju strokovne skupine povzročil "znaten upad kmetijske proizvodnje". Predlog sicer daje največji poudarek socialno-ekonomski stroškovni učinkovitosti, vendar je na ta način največje zmanjšanje kmetijske proizvodnje, kar je najmanj ugodno za kmete in tudi potrošnike.
Drugi model predvideva davek v višini 375 DKK (50 EUR) na tono izpusta CO2. V primeru uporabe tega, bi bili izpusti do leta 2030 manjši za 2.8 tone, poslovna obremenitev kmetijstva pa bi znašala 3.1 milijard DKK (416 milijonov EUR). Ta model predvideva zmanjšanje CO2 zaradi ukrepov uvajanja novih tehnologij in sodobne mehanizacije in ne temelji na zmanjšanju kmetijske proizvodnje.
Tretji model predvideva davek v višini 125 DKK (17 EUR) na tono izpusta CO2. V primeru uporabe tretjega modela, bi bili izpusti do leta 2030 manjši za 2.6 tone, poslovna obremenitev kmetijstva pa bi znašala 5.9 milijard DKK (255 milijonov EUR). Ta model daje poudarek dodatnim pobudam na tehnološkem področju a predstavlja največjo obremenitev državnih financ.
Po ocenah strokovnjakov strokovne skupine vsi trije modeli dosegajo cilje zmanjšanja toplogrednih plinov do leta 2030 in postavljajo temelje za dolgoročno podnebno regulacijo na poti do podnebne nevtralnosti leta 2045. Namen davka na CO2 je povečati spodbudo kmetov, da proizvodnjo spremenijo v prijaznejšo podnebju. Pri modelih dva in tri, strokovnjaki predlagajo uvedbo finančne podpore države za prehod na nove tehnologije v kmetijstvu.
Poleg zgornjih modelov je skupina priporočila tudi dolg seznam pobud za pomoč kmetijskemu sektorju pri zmanjševanju emisij. Tako za doseganje zastavljenih ciljev zmanjšanja toplogrednih emisij, posamezni kmet potrebuje vrsto klimatskih orodij katerih seznam še ni definiran. Uvedbo davka spremljajo tudi številni drugi predlogi ukrepov, ki naj bi na splošno privedli do zmanjšanja CO2, to so pogozdovanje, piroliza in ekstrakcija nizko ležečih tal.
Postopki po objavi poročila
Vlada je imenovala t. i Zeleni triparitetni odbor, ki se mora na podlagi poročila Svarerjeve skupine do junija dogovoriti kakšen bo CO2 davek v kmetijstvu. Na čelu odbora je nekdanji minister in predsednik danskega parlamenta Henrik Dam Kristensen. Del odbora pa so tudi Dansko združenje za ohranjanje narave, Dansk Metal, Danish Industry, Nacionalno združenje občin, zeleni groz CONCITO, Združenje kmetov, sindikalne organizacije in drugi.Posledice in prvi odzivi
Strokovna skupina je preučila tudi možnost obdavčitve potrošnikov, ki bi bila po njihovih izračunih kar 14-krat manj učinkovitejša. Priporočil za obdavčitev potrošnikov torej niso pripravili, zaradi višjih davkov kmetov pa pričakujejo dvig cen mesa in mlečnih izdelkov za približno 4 %.Eden največjih pomislekov glede uvedbe davka je "pobeg" delovnih mest v tujino ali druge poklice. Po mnenju strokovnjakov bo implementacija prvega modela, leta 2030 prispevala padec zaposlenosti v kmetijstvu in sorodnih panogah za 7.950 delovnih mest. Tveganje izgube delovnih mest je mogoče zmanjšati z izbiro blažjega tretjega modela (opomba: predvidena izguba delovnih mest med 1.650 – 3.050), ki pa ima negativen učinek za državno blagajno.
Sybille Kyed, vodja kmetijske in živilske politike pri Organskem državnem združenju komentira, da je strokovna skupina s poročilom zgrešila bistvo. Po njenem mnenju se s predstavljenim modelom situacija ne rešuje celostno. Hkrati pa je kritična do dejstva, da poročilo ne omenja, da je davek mogoče vgraditi v kmetijske subvencije na ravni EU. Prav tako pa jih v združenju skrbi, da bodo navedene številne subvencije za namen zmanjšanja emisij CO2, uporabljene za tehnologijo, ki bo le ohranjala kmetijsko strukturo, ki pušča malo prostora naravi in ni v funkciji dobrega počutja živali. Poudarja tudi pomembnost nadaljnjega dela in sodelovanja v okviru Zelenega tripartitnega odbora.
Danski kmetje so že pred objavo poročila opozorili, da bi lahko stopnjevanje okolijskih zahtev, privedlo do demonstracij v prestolnici Kopenhagen in drugod po Danski, po vzoru demonstracij kmetov drugod po EU.
***
Kmetijstvo in živilsko predelovalna industrija ter izvoz kmetijskih proizvodov predstavljajo pomemben element danskega gospodarstva. Delež kmetijskih zemljišč na Danskem predstavlja 65 %. Ruralna območja so razvita, zelo dobro organizirana, z močno podporo kmetijskega sektorja in živilsko predelovalne industrije. Številne institucije in združenja (kmetov, industrij in drugih) sodelujejo s predstavniki vlade in lokalnih skupnosti z roko v roki pri oblikovanju različnih politik. Rezultat tega je tudi politični dogovor parlamentarnih strank oktobra 2021 o Podnebnih spremembah za kmetijski sektor, ki predvideva 70 % zmanjšanje toplogrednih plinov do leta 2030. Dogovor opredeljuje tudi številne subvencije za doseganje zastavljenih ciljev. Način doseganja zastavljenih ciljev v kmetijstvu na tem področju so predmet polemik med parlamentarnimi strankami. Zaradi tega in nekaterih drugih nerešenih vprašanj na področju kmetijstva (npr. implementacija EU direktive o vodi) so teme, vezane na kmetijski sektor, izjemno politično občutljive. Danski kmetje so že zavrnili vse tri opcije.
Pripravila:
Milena Stefanović Kajzer
Veleposlaništvo Republike Slovenije Kopenhagen
