Danska

Gospodarske panoge Danske

Gospodarstvo

Danska ima odprto in uspešno gospodarstvo. Kot majhna država s strukturnim presežkom plačilne bilance je močno odvisna od zunanje trgovine. Za dansko gospodarstvo je značilna pravična razdelitev dohodka in obsežni državni ukrepi za dobro počutje državljanov. Danska ima enega od najvišjih BDP na prebivalca na svetu.
Sodobno tržno gospodarstvo ima razvito industrijo z vodilnimi svetovnimi podjetji na področju farmacevtskih izdelkov, pomorskega prometa, obnovljivih virov energije ter visokotehnološkega kmetijskega sektorja.
Danska je neto izvoznica hrane, nafte in plina, vendar je odvisna od uvoza surovin za proizvodni sektor.

 

Struktura BDP

Kmetijski sektor predstavlja 2 % BDP in zaposluje 2,5 % prebivalstva. Približno 60 % danskih zemljišč se uporablja za kmetijstvo, v državi pa deluje več kot 50.000 kmetov, ki so glavni izvoznik kmetijskih proizvodov. Danska proizvaja dovolj hrane za prehrano 17 mio ljudi, kar je trikrat več od njenega prebivalstva. Skoraj 90 % kmetijskih prihodkov države ustvari segment živinoreje.

Storitveni sektor prispeva 75 %e BDP in zaposluje okoli 79 % prebivalstva. Danska ima močan bančni sektor, za katerega je značilna visoka stopnja koncentracije; domače banke imajo v lasti več kot 85 % bilančne vsote, tri banke pa nadzirajo 50 % vseh sredstev.
Tudi turistični sektor postaja vse večji vir dohodka za državo. Po podatkih danske gospodarske zbornice naj bi Danska v naslednjih treh letih imela dovolj hotelskih postelj, da bi lahko sprejela do 10 mio turistov, kar je skoraj dvakrat več kot prebivalstvo države.
 

Vir: EIU; Factiva, april 2019.

 

Industrijski sektor

Industrijski sektor zaposluje okoli 19 % aktivnega prebivalstva in ustvari 23 % BDP. Glavne indusrijske panoge so kemična, farmacevtska in biotehnološka industrija, z nišnimi industrijami na področju obnovljivih virov energije in biotehnologije.

Danska ima omejene naravne vire, kar upočasnjuje razvoj težke industrije. Vendar ima država dovolj zalog nafte in plina, da zagotovi svojo energetsko neodvisnost. Danska je vodilni svetovni proizvajalec vetrnih turbin in izvaža veliko večino svoje proizvodnje.

V letu 2018 se je industrijska proizvodnja na Danskem povečala za 2,3 %. Analitiki za leto 2019 napovedujejo 3,8 % rast. Rast industrijske proizvodnje naj bi v letu 2020 znašala 2,1 %, v letu 2021 pa 2,8 %.



Predstavljamo dve gospodarski panogi na danskem trgu:

 

Energetika - obnovljivi viri energije

V skladu z energetskim sporazumom iz leta 2012, želi Danska več kot podvojiti svojo proizvodnjo vetrne energije in povečati delež obnovljivih virov energije na več kot 35 % končne porabe energije v letu 2020 (V nacionalnem energetskem načrtu iz leta 2010 je bil sprva zastavljen cilj 30 %). Leta 2017 je Danska že pokrila 36 % svoje končne porabe energije z obnovljivimi viri energije, od tega 60 % za električno energijo, 46 % za ogrevanje in hlajenje in 6,8 % v prometu.

Po novem energetskem sporazumu iz leta 2018 pa naj bi obnovljivi viri energije na Danskem pokrivali 100 % porabe energije do leta 2030. Ta novi energetski sporazum vključuje različne ukrepe za povečanje obnovljivih virov energije v industriji in zgradbah. V letih 2020-2024 bo Danska namenila več kot 560 mio EUR za sončne in vetrne elektrarne ter hidroelektrarne. Poleg tega nameravajo postaviti tri velike vetrne parke na morju s skupno zmogljivostjo 2,4 GW. Prvi vetrni park s kapaciteto 800 MW naj bi postavili že do leta 2027.

Danska podpira razvoj obnovljivih virov energije prek dveh podpornih sistemov. Prvi, tako imenovani sistem najvišje cene, določa zgornjo mejo cen in ponuja variabilno premijo glede na tržno ceno. Drugi sistem pa je sestavljen iz zajamčene premije, ki je prejeta nad tržno ceno, neodvisno od tržne cene (brez najvišjega nadomestila). Stroške subvencij krijejo odjemalci električne energije s plačilom obveznosti za javne službe. Uporabniki energije iz obnovljivih virov lahko prejmejo 85 % nadomestilo za to plačilno obveznost.

 

Največja podjetja na področju obnovljivih virov energije na Danskem (2018)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Ørsted A/S 9.451,56
Ørsted Horns Rev 2 A/S 54,67
Athena Investments A/S 53,10
Ørsted Vind A/S 27,13
Nysted I A/S 14,19
Ørsted Horns Rev I A/S 14,00
Emineral A/S 9,04



Vir: Factiva, november 2019.

 

Transportne storitve

Analiza vključuje sektorje zračnega, pomorskega, železniškega in cestnega tovornega prometa. V vse sektorje je vključen domači in mednarodni prevoz. Mednarodni prihodki od izvoza so dodeljeni državi izvora.

Danski trg transportnih storitev je v obdobju 2014-2018 upadal po -1,2 % povprečni letni stopnji in v letu 2018 dosegel vrednost 6,9 mlrd EUR. Za primerjavo, švedski trg transportnih storitev je v zadnjih petih letih upadal po -1 % povprečni letni stopnji in v letu 2018 ustvaril vrednost 16,8 mlrd EUR, medtem ko je norveški trg v tem obdobju rasel po 2,4 % povprečni letni stopnji in v letu 2018 ustvaril vrednost 11,9 mlrd EUR.

Najbolj donosen segment danskega transportnega trga je cestni transport, ki je v letu 2018 ustvaril prihodke v višini 5,1 mlrd EUR, kar predstavlja 72,3 % celotne vrednosti trga. Tako kot v večini Evrope, tudi na Danskem prevladuje cestni transport. Evropa je zelo koncentrirana celina in večina držav trguje predvsem s sosednjimi in bližnjimi državami. Glavni trgovinski partnerji Danske so Nemčija, Švedska, Združeno kraljestvo in Norveška.

Pomorski transport je v letu 2018 ustvaril prihodke v višini 1,5 mlrd EUR ali 21,5 % celotne vrednosti trga. Največje dansko ladjarsko podjetje AMP Maersk, vsako leto distribuira približno 12 mio kontejnerjev, ki jih dostavi v 121 držav po vsem svetu.

Analitiki napovedujejo, da bo danski trg transportnih storitev v obdobju 2019-2023 rasel po 2,8 % povprečni letni stopnji in v letu 2023 ustvaril vrednost 7,6 mlrd EUR. Švedski trg naj bi v prihodnjih petih letih rasel po 2,7 % povprečni letni stopnji in v letu 2023 ustvaril 18,2 mio EUR prihodkov, medtem ko bo norveški trg v napovedanem obdobju predvidoma rasel po 2,6 % povprečni letni stopnji in v letu 2023 ustvaril vrednost 13 mlrd EUR. Danska vlada namerava kot gospodarski spodbujevalni ukrep v naslednjih letih povečati naložbe v infrastrukturo. Večji infrastrukturni projekti, kot je železniška proga Fehmarn, ki bo povezava do Nemčije, bodo pripomogli k izboljšanju zmogljivosti in učinkovitosti prevoznih storitev v državi. V letu 2017 je danski parlament omogočil izvedbo pilotnih projektov samo-vozečih vozil na javnih cestah. Ta tehnologija bi lahko v prihodnosti izboljšala varnost in ceno cestnega transporta.

Tako kot tudi na mnoge druge industrije, bo tudi na transport vse bolj vplivala digitalizacija. V prihodnosti telematike bodo zapleteni algoritmi in analitika lahko podjetjem pomagali optimizirati transportna omrežja in izboljšati učinkovitost, kar bi dolgoročno lahko prihranilo veliko denarja. Na transportne storitve bo v prihodnje vplivala tudi rast e-poslovanja, saj zahteve glede dobav postajajo vse bolj obsežne. To bi bilo lahko zelo donosno za velike prevoznike, manjše in srednje velike prevoznike pa bi potisnilo v slabši položaj, kar bi lahko vodilo do povečane dejavnosti združevanja in prevzemov.

 

Največji konkurenti na trgu so:

  • DSV A/S
  • FedEx Corporation
  • J. Lauritzen A/S
  • A.P. Moller-Maersk A/S
 

Danski transportni sektor je v letu 2018 zrasel za 1,7 % in dosegel vrednost 6,9 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti v obdobju 2014–2018 je znašala 1,2 %.
 

Vrednost transportnega sektorja po letih (v mio EUR)

Leto EUR Povprečna letna
stopnja rasti
2014 6.508  
2015 7.124 -8,6 %
2016 7.065 -0,8 %
2017 7.166 3,3 %
2018 6.981 1,7 %
  


Za leto 2023 napovedujejo, da bo danski transportni sektor dosegel vrednost 7,6 mlrd EUR, kar je 14,7 % več kot leta 2018. Napovedana povprečna letna stopnja rasti v obdobju 2019 – 2023 znaša 2,8 %.
 

Napoved vrednosti transportnega sektorja po letih (v mio EUR)

Leto EUR Povprečna letna
stopnja rasti
2019 7.481 2,6 %
2020 7.399 3,3 %
2021 7.312 1,4 %
2022 7.361 3,2 %
2023 7.618 3,5 %
  


Cestni transport je največji segment transportnega sektorja na Danskem in predstavlja 72,3 % celotne vrednosti industrije.
 

Tržna segmentacija po segmentih za leto 2018 (v odstotkih)

Cestni transport 72,3 %
Pomorski transport 21,5 %
Letalski transport 4,8 %
Železniški transport 1,4 %
  
 

Danska predstavlja 1,1 % celotnega evropskega transportnega sektorja.
 

Tržna segmentacija v regiji za leto 2018 (v odstotkih) 

Nemčija 16,6 %
Združeno kraljestvo 10,8 %
Švedska 2,5 %
Norveška 1,8 %
Danska 1,1 %
Ostale evropske države 67,2 %
  


Največja podjetja na področju cestnega transporta na Danskem (2018)

Podjetje Prihodki v mio EUR
DSV Panalpina A/S 10.826,21
Dsb 1.110,68
Danske Fragtmænd A/S 324,31
Arriva Danmark A/S 255,09
Frode Laursen A/S 216,27
Metroselskabet I/S 143,16
DSB Øresund A/S 81,86
 


Največja podjetja na področju pomorskega transporta na Danskem (2018)

Podjetje Prihodki v mio EUR
A.P. Møller-Mærsk A/S 33.939,66
DFDS A/S 2.164,02
D/S Norden A/S 2.132,36
A/S Dan-Bunkering Ltd 624,28
TORM Plc 554,51
Blue Water Shipping A/S 482,52
J. Lauritzen A/S 362,84
 


Letne vrednosti trga so preračunane iz USD v EUR po povprečnih letnih tečajih EIU, povprečne letne stopnje rasti pa se nanašajo na dolarske vrednosti.

Vir: Factiva, november 2019.



Poglejte si tudi:

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo

Poslovanje