Danska

Gospodarske panoge Danske


Preučite predstavitve gospodarskih panog po področjih:

Področje
 

Gospodarske panoge Danske - Živilska industrija

Danska živilska industrija je svetovno znana ne le po zagotavljanju visokokakovostnih in varnih živilskih izdelkov, temveč tudi po inovativnosti in trajnosti.

Danska proizvede dovolj hrane za približno 15 mio ljudi, kar je skoraj trikrat več od danskega prebivalstva. To dosegajo z izjemno procesno učinkovitostjo. Danci so močno navezani na svojo hrano in cenijo zdravo, hranljivo, naravno in visoko kakovostno prehrano.

Danska ostaja zavezana k zagotavljanju najboljših možnih pogojev za spodbujanje inovacij in k pozicioniranju države kot vodilne sile pri oblikovanju prihodnosti svetovne živilske industrije. V zadnjih letih je na Danskem nastalo veliko zagonskih podjetij na področju prehranske tehnologije, ki razvijajo inovativne rešitve na področjih, kot so alternativni proteini, tehnologije predelave hrane in digitalne platforme za distribucijo. Ta podjetja prispevajo k diverzifikaciji prehranske industrije in vnašajo nove ideje na trg.

Model trojne vijačnice, ki temelji na sodelovanju med industrijo, akademsko sfero in državnimi organi, je vodil do velikih napredkov v prehranski znanosti, tehnologiji in trajnostnih praksah, s čimer se živilska industrija postavlja v ospredje raziskav in razvoja.

Danska živilska industrija je močno zavezana trajnosti in velja za eno najbolj okolju prijaznih in trajnostnih na svetu. Zanjo je značilna sposobnost proizvodnje z minimalnim onesnaževanjem, visoko učinkovitostjo rabe virov in nizkim ogljičnim odtisom. Stroškovno učinkovita proizvodnja s poudarkom na pretvorbi odpadnih tokov v izdelke z visoko dodano vrednostjo je prepoznavna značilnost danske živilske industrije.

Znamka Made in Denmark je mednarodno priznana kot simbol varne in kakovostne hrane. Strogi predpisi in ukrepi za nadzor kakovosti zagotavljajo, da izdelki izpolnjujejo visoke standarde, tako doma kot pri izvozu. Danska ima dobro uveljavljen in trden regulativni okvir, ki ureja živilsko industrijo in zagotavlja varnost hrane skozi celoten proces proizvodnje in distribucije.

Živilske sestavine in pridelava hrane prihodnosti

Danska dobavlja več živilskih sestavin na prebivalca kot katera koli druga država na svetu. Inovativne sestavine so ključnega pomena za zadovoljitev svetovnega povpraševanja po varni, zdravi in okusni hrani.
 
  • 75 % vseh jogurtov na svetu je narejenih s kulturami iz Danske.
  • 50 % vsega sladoleda na svetu vsebuje danske sestavine.
  • 25 % vsega kruha, pečenega po svetu, vsebuje danske sestavine.
Danska podjetja, ki proizvajajo živilske sestavine, močno vlagajo v raziskave, razvoj in nove proizvodne metode, da bi ustvarila zdrave alternative običajnim živilom.

Naravna in t. i. clean-label hrana, zlasti naravne sestavine, predstavljajo pomemben sodoben trend. Ne le pri rastlinskih izdelkih, potrošniki na splošno vse bolj zahtevajo naravne sestavine. Iskanje novih in lokalnih virov za sestavine, ki lahko nadomestijo tiste z velikim okoljskim in ekonomskim vplivom pri proizvodnji in uvozu, prispeva k bolj trajnostni živilski proizvodnji.

V skladu s svetovnimi trendi, ki se nagibajo k bolj trajnostni in rastlinsko usmerjeni prehrani, je povečana ozaveščenost o zdravstvenih in okoljskih koristih rastlinske hrane spodbudila rast rastlinske živilske industrije na Danskem. Gre za pravo revolucijo, pri čemer je Danska na samem vrhu zelene preobrazbe.
 
  • Danski raziskovalci intenzivno raziskujejo travo in alge kot potencialni vir beljakovin.
  • Leta 2023 se je odprl raziskovalni laboratorij za hrano SPORA. Cilj laboratorija je ustvarjanje hrane iz odpadkov, trenutno pa eksperimentirajo z gobami, algami in drugimi sestavinami.
  • Danska je tradicionalno kmetijska država, a se tudi urbanizira. Sistem Next Food omogoča natančno pridelavo brez zemlje v majhnih prostorih, kar je idealno za kulinarično industrijo v mestih. Nabo Farm pa razvija učinkovito urbano hidroponsko kmetijo, ki z do 90 % manj vode kot običajne kmetije prideluje mikro zelenje.
  • Danski tehnološki inštitut (DTI) se ukvarja z 3D tiskom hrane, kar omogoča ustvarjanje prilagojene hrane z natančno količino hranil, obliko in teksturo. Tehnologija je uporabna v bolnišnicah, vojski, restavracijah visoke kulinarike in celo v vesoljskih programih.

Ribogojstvo

Danska ima globalni sloves odgovornega ribištva, ribogojstva in predelave morskih sadežev.

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so zaradi okoljskih izzivov uvedli stroge nacionalne predpise, kar je spodbudilo preobrazbo sektorja in razvoj danskega modela ribogojnic, ter premik proti kopenskim objektom. Z leti so skupna prizadevanja ribogojcev, dobaviteljev tehnologije in univerz, privedla do razvoja modelnih ribogojnic na osnovi koncepta recirkulacije vode.

Sistemi recirkulacijske akvakulture (RAS) so danska posebnost na tem področju. Avtomatizirana tehnologija spremljanja upravlja kakovost vode in programe hranjenja, prilagojene potrebam posameznih vrst, kar zagotavlja njihovo zdravje, naravno vedenje in optimizira produktivnost. Danska podjetja izvažajo RAS opremo in celotne obrate v več kot 130 držav, kjer omogočajo kopensko proizvodnjo blizu potrošnikov.

Poleg tega se na Danskem reciklirajo ostanki rib in drugi stranski proizvodi, ki niso več odpadki, temveč dragocene surovine za proizvodnjo prehranskih sestavin, krme in zdravstvenih izdelkov. Danska je vodilna proizvajalka ribje moke in ribjega olja v Evropi, pri čemer letno proizvede več 100.000 ton teh izdelkov, ki jih izvaža v 40 držav po vsem svetu.

Največja podjetja v danski živilski industriji

Podjetje Prihodki v mio EUR (2024)
Arla Foods A.M.B.A 14.295,00
Carlsberg Breweries A/S 10.285,86
Carlsberg A/S 10.221,83
Danish Agro A.M.B.A. 6.332,14
Danish Crown A/S 4.288,95
Dansk Landbrugs Grovvareselskab A.M.B.A. 2.435,62
Leverandorselskabet Danish Crown A.M.B.A 2.161,72
 

Ostale perspektivne panoge na trgu 

Zelene tehnologije

Danska je vodilna na področju čistih tehnologij, kar temelji na skoraj 4 desetletjih ambicioznih energetskih politik in zavezanosti trajnostnemu razvoju. Država si je zastavila cilj, da do leta 2050 postane povsem neodvisna od fosilnih goriv, pri čemer je že danes več kot 50 % električne energije v njenem omrežju pridobljene iz obnovljivih virov.

Danska je pionir na področju vetrne energije, kjer je prisotnih 6 od 10 največjih proizvajalcev vetrnih turbin na svetu, ki izkoriščajo izjemne naravne pogoje za proizvodnjo vetrne energije. Vetrna energija je vse bolj zanesljiva in cenovno učinkovita, kar privlači mednarodne vlagatelje.

Power-to-X tehnologije omogočajo pretvorbo obnovljive električne energije v zelena goriva, kot so vodik in sintetična goriva, primerna za uporabo v prometu, industriji in letalstvu. Z več kot 40 projekti PtX in napovedano zmogljivostjo elektrolizatorjev v višini 10 GWh, Danska ponuja najboljše pogoje v Evropi za razvoj teh tehnologij.

Danska razvija tehnologije zajemanja, izrabe in shranjevanja ogljika (CCUS), ki so ključne za razogljičenje težkih industrij in doseganje ambicioznih ciljev zmanjšanja emisij.

Bioenergija je še en pomemben steber danske zelene tehnologije, saj obsežen kmetijski sektor zagotavlja surovine za proizvodnjo bioplina, ki igra ključno vlogo v strategiji zelene tranzicije. Danska si prizadeva za 100 % uporabo bioplina do leta 2040. Podpora vlade vključuje financiranje v višini 13,6 mlrd DKK ali približno 1,8 mlrd EUR do leta 2049 za razvoj bio-plinskega sektorja ter programe, kot je Energy Technology Development and Demonstration Program (EUDP), ki podpirajo inovacije na tem področju.

Shranjevanje energije je ključno za integracijo obnovljivih virov energije. Projekti, kot je EnergyLab Nordhavn v Københavnu, prikazujejo, kako lahko elektrika, ogrevanje, energetsko učinkovite stavbe in električni transport delujejo v integriranem in optimiziranem sistemu.
 

Farmacevtska industrija

Farmacevtska industrija na Danskem predstavlja eno izmed ključnih in najhitreje rastočih gospodarskih panog v državi.

Danska je znana po visoki kakovosti, inovativnosti in trajnostnem pristopu v proizvodnji farmacevtskih izdelkov, kar jo uvršča med vodilne evropske in svetovne proizvajalce na tem področju.

Danska farmacevtska industrija temelji na močni raziskovalni bazi in tesnem sodelovanju med podjetji, univerzami in zdravstvenimi institucijami, kar omogoča hitro uvajanje naprednih tehnologij in inovacij.

Danska ima veliko strokovnega znanja na področjih sladkorne bolezni, raka, bolezni srca in ožilja, bolezni osrednjega živčnega sistema, vnetnih bolezni in alergij.

Po podatkih Horizon Databook, je danski farmacevtsi trg v letu 2024 ustvaril 13,07 mlrd USD ali približno 12,07 mlrd EUR prihodkov. Analitiki napovedujejo, da bo trg v obdobju 2025-2030 rasel s povprečno letno stopnjo 6,5 % in v letu 2030 dosegel vrednost 19,02 mlrd USD ali približno 17,58 mlrd EUR.

Največ farmacevtskih izdelkov je Danska v letu 2024 izvozila na Nizozemsko, v ZDA, Nemčijo, ter na Švedsko in Norveško.
Največ farmacevtskih izdelkov pa je v letu 2024 uvozila iz Nemčije, Nizozemske, Češke, Švedske in ZDA.

Slovenija je v letu 2024 na Dansko izvozila za 155,86 mio EUR farmacevtskih izdelkov, kar je predstavljalo 27 % celotnega slovenskega izvoza na Dansko.
Slovenija je iz Danske v letu 2024 uvozila za 22,98 mio EUR farmacevtskih izdelkov, kar je predstavljalo 15 % celotnega slovenskega uvoza iz Danske.

Vrednost blagovne menjave farmacevtskih izdelkov (Slovenija-Danska; v 1.000 EUR) 

 

IKT

Danska je ena izmed najbolj digitaliziranih držav v Evropi, kar jo postavlja v ospredje tehnoloških dejavnosti. Z odlično IT infrastrukturo, visoko usposobljeno delovno silo ter podporo raziskavam in razvoju, je privlačna destinacija za tehnološke naložbe.

Največji porabnik IT storitev je javni sektor, ki predstavlja 25-30 % celotne porabe. Finančni sektor predstavlja 15 %, proizvodnja 15 %, maloprodaja in veleprodaja vsaka po 10 %, ostali sektorji pa predstavljajo preostalih 30-35 %.
 
  • Strokovnjaki iz industrije v prihodnjih letih predvidevajo znatne naložbe v IT v finančnem sektorju.
  • Zdravstveni sektor namerava digitalizirati bolnišnice. Skoraj vsi zdravniki primarne zdravstvene oskrbe in skoraj polovica bolnišnic že uporabljajo elektronske zapise, projekti tele-medicine so v porastu.
  • Perspektivno področje je tudi izvajanje IT storitev in podatkovnih centrov.
  • Zunanje izvajanje IT storitev bo na Danskem še naprej raslo kot instrument varčevanja. Zunanje izvajanje je imelo pomembno vlogo pri nedavnih prizadevanjih vlade in velikih podjetij za zmanjševanje stroškov in se vse pogosteje uporablja med malimi in srednje velikimi podjetji.
  • Zaradi porasta kibernetske kriminalitete se povečuje tudi povpraševanje po rešitvah kibernetske varnosti, tako v javnem, kot v zasebnem sektorju.
  • Danska je v zadnjih letih doživela hiter razvoj na področju finančnih tehnologij (Fintech), zaradi česar je Fintech postal največji in najhitreje rastoči investicijski sektor v nordijskem ekosistemu zagonskih podjetij, kar je privedlo do znatne rasti števila delovnih mest, obsega naložb in oblikovanja partnerstev. Copenhagen Fintech je uspešno pozicioniral Dansko kot globalno vodilno središče za Fintech, ki prispeva k močni, vrednost ustvarjajoči finančni industriji na Danskem in širše.
 
Vrednosti DKK in USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2024.

Viri:
  • Factiva
  • EIU
  • LloydsBank
  • Horizon Databook
  • Dansko ministrstvo za zunanje zadeve (Invest in Denmark)

Posodobljeno: junij 2025

 

Poglejte si tudi: