Danska

Gospodarske panoge Danske

Priložnosti na trgu:

Najbolj obetavni sektorji so:

Pametna mesta: Danska je med državami z največjim deležem pametnih mest, ki znatno vlagajo v pametno razsvetljavo in prometne sisteme, energetsko prenovo, tehnologijo pametnih omrežij ter digitalizacijo socialnih in zdravstvenih storitev. 

Kmetijstvo in živilski izdelki: 
  • Na Danskem se hitro povečuje povpraševanje po ekoloških izdelkih (vključno s čajem, kavo, vinom in pivom, mesom, sadjem in zelenjavo, otroško hrano, in pripravljeno hrano.)
  • Veliko povpraševanje je tudi po lesu, predvsem po hlodovini in žaganem lesu ne-iglavcev. Trenutno večina danske trgovine z lesom poteka s sosednjimi državami, kot so Norveška, Švedska in Nemčija.
  • Manjši Danski uvozniki nenehno iščejo dobavitelje majhnih količin vina, večji uvozniki pa takšne izvoznike, ki lahko dobavijo količine okoli 250.000 l na leto.
  • Danski dobavitelji sadja in zelenjave ne morejo pokriti naraščajočega povpraševanja na Danskem in trg nenehno išče nove dobavitelje.
  • Raste tudi povpraševanje po pivu, zlasti po pivu malih, neodvisnih in tradicionalnih proizvajalcev piva.

IKT: Danska je zelo digitalizirana družba z velikim in stalnim povpraševanjem po najsodobnejši programski opremi in IT izdelkih. Danski IKT sektor je vreden okoli 35 mlrd EUR. Javni sektor je največji porabnik IKT storitev in predstavlja 25-30 % celotne porabe. Finančni sektor predstavlja 15 %, proizvodnja 15 %, trgovina na drobno in veleprodaja 10 %, ostali sektorji pa 30-35 %. Po mnenju analitikov je v IKT sektorju glavna osrednja točka mobilnost, sledijo pa kibernetska varnost, enotna komunikacija, IT-arhitektura in poslovna inteligenca.
 

Gospodarstvo

Dansko gospodarstvo je 3. največje v Skandinaviji, takoj za Švedsko in Norveško. Gospodarstvo je močno povezano s preostalo Evropo, s specializacijo v proizvodnji in farmacevtskih izdelkih. Danski kmetijski sektor je med najbolj produktivnimi na svetu.

Danska je neto izvoznica hrane, nafte in plina, vendar je odvisna od uvoza surovin za proizvodni sektor.

 

Struktura BDP

Kmetijski sektor predstavlja 1 % BDP in zaposluje 2,4 % prebivalstva. Približno 60 % danskih zemljišč se uporablja za kmetijstvo, v državi pa deluje več kot 50.000 kmetov, ki so glavni izvoznik kmetijskih proizvodov. Danska proizvaja dovolj hrane za prehrano 17 mio ljudi, kar je trikrat več od njenega prebivalstva. Skoraj 90 % kmetijskih prihodkov države ustvari segment živinoreje. Vpliv COVID-19 na danski kmetijski sektor je bil razmeroma skromen, saj je povečanje domačega povpraševanja omililo izgube, povezane z izvozom.

Storitveni sektor prispeva 74 % BDP in zaposluje skoraj 80 % prebivalstva. Danska ima močan bančni sektor, za katerega je značilna visoka stopnja koncentracije; domače banke imajo v lasti več kot 85 % bilančne vsote, tri banke pa nadzirajo 50 % vseh sredstev.
Turistični sektor postaja vse večji vir dohodka za državo, pomembno vlogo v gospodarstvu pa imajo tudi trgovinske in transportne storitve. Danska je 5. največji ladijski prevoznik na svetu. 
 

Vir: EIU; Factiva, maj 2022.

 

Industrijski sektor

Industrijski sektor zaposluje 18,3 % aktivnega prebivalstva in ustvari 25 % BDP. Glavne industrijske panoge so kemična, farmacevtska in biotehnološka industrija, z nišnimi industrijami na področju obnovljivih virov energije in biotehnologije.

Danska ima omejene naravne vire, kar upočasnjuje razvoj težke industrije. Vendar ima država dovolj zalog nafte in plina, da zagotovi svojo energetsko neodvisnost. Danska je vodilni svetovni proizvajalec vetrnih turbin in izvaža veliko večino svoje proizvodnje.

V letu 2021 se je industrijska proizvodnja na Danskem povečala za 5,7 %. Analitiki za leto 2022 napovedujejo 3 % rast industrijske proizvodnje, v letih 2023 in 2024 pa 2,3 % in 2,2 % rast.


Predstavljamo dve gospodarski panogi na danskem trgu:

 

Energetika - obnovljivi viri energije

Proizvodnja obnovljivih virov energije (brez vodne energije) je v letu 2020 na Danskem dosegla 24,33 TWh. Do leta 2030 naj bi se proizvodnja obnovljivih virov v državi po napovedih povečevala po 5,9 % povprečni letni stopnji in v letu 2030 dosegla 43,2 TWh. Delež obnovljivih virov energije v mešanici proizvodnje energije je na Danskem precej visok. Leta 2020 je znašal 86,4 %, do leta 2030 pa naj bi narasel na 99,9 %.

Danska vlada spodbuja razvoj obnovljivih virov energije in igra ključno vlogo na trgu. Njen cilj je, da Danska do leta 2050 postopoma poveča delež obnovljive energije na 100 % v energetskem in prometnem sektorju.

Danska je med vodilnimi na svetu pri sprejemanju obnovljivih tehnologij, kjer ima največji delež vetrna energija. Država je vodilna v svetu na področju tehnologije vetrne energije. Velike družbe, ki proizvajajo vetrne turbine, kot sta Vestas in Siemens, imajo svoje baze na Danskem. Država ima vetrne elektrarne postavljene tako na kopnem, kot tudi na morju. V letu 2020 je bilo v državi nameščenih več vetrnih elektrarn na kopnem. Ker pa se vlada osredotoča na povečanje deleža vetrnih zmogljivosti na morju, bodo kapacitete vetrnih elektrarn na morju že leta 2029 prehitele kapacitete vetrnih elektrarn na kopnem.

Cilj države je do leta 2030 postopno opustiti elektrarne na premog in nafto. Danska se je kot pogodbenica Pariškega podnebnega sporazuma zavezala, da bo do leta 2030 zmanjšala emisije toplogrednih plinov za 50 % glede na ravni iz leta 2005. Ti dejavniki so pospešili rast sektorja obnovljivih virov energije v državi.

Poleg vetrne energije imajo perspektivo rasti tudi drugi segmenti, kot sta sončna foto-voltaika (PV) in pridobivanje energije iz biomase. Po ocenah analitikov naj bi sončne foto-napetostne instalacije v prihodnje močno rasle. Vodilni danski energetski obrat Orsted AS svoje termoelektrarne že pretvarja v enote za proizvodnjo bioenergije. Vattenfall, drugo vodilno podjetje v državi, prav tako prodaja svoje termoelektrarne in vlaga v vetrno tehnologijo na morju.

Več kot dve tretjini obnovljive energije Danske prihaja iz bioenergije, ki je energija, shranjena v organskem materialu ali biomasi. Kmetijstvo je na Danskem velik posel in posredno pomaga tudi pri oskrbi z energijo, pri čemer se gnoj, živalske maščobe in slama uporabljajo kot osnova za bioplin in tekoča bio-goriva. Mnoge danske elektrarne prehajajo s fosilnih goriv na biomaso (lesne pelete, sekance ali slamo). Skoraj dve tretjini danskih gospodinjstev je oskrbljeno z daljinskim ogrevanjem (toplotna omrežja), kjer se toplota razdeljuje državljanom kot topla voda v ceveh. Približno polovico goriva za daljinsko ogrevanje na Danskem sestavljajo biomasa in drugi viri obnovljive energije. Čeprav je biomasa obnovljiv vir energije, je njen podnebni vpliv odvisen od vrste uporabljene biomase. Na Danskem je velik poudarek na zagotavljanju trajnostne biomase.

Na danskem trgu obnovljivih virov energije igra pomembno vlogo družba Vestas AG, ki je danski proizvajalec vetrnih turbin. Družba je namestila že več kot 113 GW vetrnih turbin v 81 državah po vsem svetu. Z 29.378 zaposlenimi je družba v letu 2020 ustvarila prihodke v višini 110.469,8 mio DKK ali približno 14,8 mlrd EUR.
 

Največja podjetja na področju obnovljivih virov energije na Danskem 

Podjetje Prihodki v mio EUR
Ørsted A/S 5.250,19
Nysted I A/S 13,64
Ewii Production A/S 8,88
Maabjerg BioEnergy Drift A/S 1,99
Athena Investments A/S 0,37
Anholt Havvindmøllepark I/S n/a
Vattenfall A/S n/a


Vir: Factiva, oktober 2021.

 

IKT - podatkovni centri

Zaradi obilo obnovljivih virov energije, inovativnega poslovnega okolja, digitalizacije in odlične povezljivosti, je Danska najbolj ugodna lokacija za naložbe v podatkovne centre. Analitiki ocenjujejo, da se bo danski trg podatkovnih centrov v obdobju 2021−2026 povečeval po visoki, 9,6 % povprečni letni stopnji.
 
V državi deluje Dansko združenje podatkovnih centrov, neprofitna organizacija, ki predstavlja ekosistem podatkovnih centrov na Danskem, vključno z upravljavci, prodajalci, občinami, izobraževalnimi ustanovami in komunalnimi podjetji.
 
Primarni trg danskih podatkovnih centrov je Kopenhagen, v katerem je več kot 10 podatkovnih centrov. Leta 2020 pa so tudi mesta Odense, Viborg in Fredericia pritegnila velike investitorje, kot so Facebook, Apple in Google, predvsem zaradi nizkih stroškov in razpoložljivosti zemljišč. V prihodnjih 5 letih pa so napovedane naložbe tudi v druge regije, kot so Taastrup, Glostrup in Esbjerg.
 
Danski trg podatkovnih centrov ima to prednost, da država letno ponuja 85 % brezplačnega hlajenja, kar lahko omogoči do 50 % prihranek električne energije v podjetjih s hladilnimi enotami.

Danska vlada je leta 2019 predstavila nacionalno strategijo za umetno inteligenco. Podjetjem bo omogočila uporabo umetne inteligence za pridobitev konkurenčnih prednosti, hkrati pa zagotovila pomoč pri promociji Danske, kot vodilne v tehnologiji umetne inteligence.

Operaterji podatkovnih centrov pridobivajo za napajanje svojih objektov uporabljajo obnovljive vire energije, ta trend pa naj bi se v nadaljeval tudi v prihodnjih letih. Večji obseg  gradnje objektov podatkovnih centrov bo v prihodnjih letih povečalo tudi prihodke izvajalcem in podizvajalcem.

Ponudniki telekomunikacij, kot so TDC, Telia & Telenor Group in Hi3G Danska, veliko vlagajo v tehnologijo IoT. Združitve in prevzemi ter skupna vlaganja so strategije, ki jih vlagatelji podatkovnih centrov uporabljajo za povečanje svojega položaja na Danskem.

Danska je ena vodilnih držav na svetu, ki si prizadeva za pobude pametnih mest. Kopenhagen se na primer osredotoča na zmanjšanje emisij ogljika in si prizadeva, da bi do leta 2025 postal ogljično nevtralen.

Danski trg storitev v oblaku naj bi leta 2021 ustvaril približno 2 mlrd EUR prihodkov, do leta 2026 pa že več kot 5 mlrd EUR. Podjetja IKT so največji uporabniki storitev v oblaku na Danskem. Približno 89 % danskih IKT podjetij je leta 2020 uporabljalo vsaj eno storitev računalništva v oblaku. Globalni ponudniki storitev v oblaku, kot so Google Cloud, Amazon Web Services in Microsoft Azure, so močno prisotni na Danskem. Microsoft je na primer decembra 2020 objavil svoje načrte za postavitev regijskega podatkovnega centra na Danskem za storitve v oblaku. Pandemija COVID-19 je pomembno prispevala k sprejetju storitev v oblaku, tako v javnem, kot tudi v zasebnem sektorju. Tovrstne storitve so sprejele tudi vladne agencije, predvsem zaradi varnosti zaupnih podatkov države.

Ključni trendi, ki spodbujajo rast trga podatkovnih centrov:

  • Povpraševanje po podatkovnih centrih z velikimi podatki in IoT
  • Obilje obnovljivih virov energije
  • Povečanje uporabe podmorskih kablov
  • Pobude za uvedbo 5G
  • Pobude za pametna mesta
 
Največji vlagatelji v podatkovne centre na Danskem:
  • Apple
  • DigiPlex
  • Digital Realty
  • Facebook
  • GlobalConnect
  • Google
  • Microsoft
  • Penta
  • Cibicom

Vir: Factiva, oktober 2021.

 


Poglejte si tudi:

Poslovno sodelovanje s Slovenijo

Poslovanje