Danska

Gospodarske panoge Danske


Preučite predstavitve gospodarskih panog po področjih:

Področje

Gospodarstvo ter možnost vstopa na danski trg

Vpogled v trg

Danska je 3. največje gospodarstvo v nordijski regiji, za Švedsko in Norveško.

Gospodarstvo je močno integrirano v preostalo Evropo, s specializacijo v proizvodnji in farmaciji. Danski kmetijski sektor je med najproduktivnejšimi na svetu.

Danska je sodobna družba z visokimi dohodki, z najsodobnejšo infrastrukturo in distribucijskimi sistemi, visokokvalificirano delovno silo in osrednjo lokacijo, zaradi katere je odlična distribucijska točka za skandinavske, severnoevropske in baltske trge.

Storitve imajo najpomembnejšo vlogo v danskem gospodarstvu. Hitro rastoča trga sta predvsem trg finančnih storitev ter turizem.

Danska je bila v letu 2022 25. najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije. 


Industrijski sektor

Industrijski sektor zaposluje okoli 1/5 aktivnega prebivalstva in ustvari 23 % BDP. 

Danska je industrializirana država, odvisna od tujih dobav večine surovin in polizdelkov. Je neto izvoznica nafte in vodilna svetovna proizvajalka vetrnih turbin.

Glavne industrijske panoge so kemična, farmacevtska in biotehnološka industrija, z nišnimi industrijami na področju obnovljivih virov energije in biotehnologije.

V letu 2022 se je industrijska proizvodnja na Danskem povečala za 15,7 %. Analitiki EIU za leto 2022 napovedujejo 8,5 % rast industrijske proizvodnje, v letih 2024 in 2025 pa  rast v višini 2,2 % in 2,4 %.
 

Tržni izzivi

Danska je glede na lestvico poslovnega okolja (BER - Business environment ranking – 2023), ki jo pripravlja EIU, država s 3. najboljšim poslovnim okoljem v naslednjih 5 letih, za Singapurjem in Kitajsko.

Tuja podjetja na trgu nimajo večjih težav.
  

 
Priložnosti na trgu

Danska je majhno gospodarstvo s 5,9 mio prebivalcev, kar omejuje obseg tržnih priložnosti. Kljub temu je njen trg v privlačen za tuja podjetja, zaradi izjemno visokega življenjskega standarda ter visoko izobražene in zdravstveno ozaveščene potrošniške baze.

Kljub visoki davčni obremenitvi so ravni realnega razpoložljivega dohodka nad evropskim povprečjem, zaradi česar je država privlačen trg za številne izdelke.
 

Vstop na trg

Strategije za vstop na danski trg so:
 
  • neposredni izvoz (omogoča večji nadzor nad ceno, vendar je iskanje strank in nemoteno vodenje logistike brez podpore na trgu lahko izziv).
  • sodelovanje z zastopnikom ali distributerjem
  • ustanovitev skupnega podjetja

Mesta, kjer so najboljše priložnosti za začetek poslovanja na Danskem, so: 
 
  • Kopenhagen
  • Aarhus
  • Odense
  • Aalborg
  • Esbjerg
  • Randers

 

Gospodarske panoge Danske - Farmacevtska industrija


Vpogled v trg

Danski farmacevtski trg je majhen v primerjavi s trgi zahodnoevropskih sosed, a je kljub temu privlačen za tuja farmacevtska podjetja, predvsem zaradi visokih javnih izdatkov države za zdravje, stroge regulativne klime, ter stabilnega in transparentnega poslovnega okolja.

Danska ima dolgo tradicijo tesnega sodelovanja med temeljnimi raziskovalnimi ustanovami, akademskimi in komercialnimi raziskovalci ter visokokvalificiranimi podjetji.

Po podatkih danskega združenja farmacevtske industrije, je farmacevtska industrija eden najproduktivnejših sektorjev na Danskem, saj je dodana vrednost na zaposlenega približno 2,6-krat večja od dodane vrednosti poslovne skupnosti kot celote.
 
Leta 2022, je po ocenah Fitch Solutions, celotna farmacevtska prodaja na Danskem dosegla 29,2 mlrd DKK (3,92 mlrd EUR), kar predstavlja 6,3 % medletno povečanje.

Prodaja patentiranih zdravil predstavlja 55 % skupne tržne vrednosti, pri čemer generična in OTC zdravila predstavljajo 36 %, oziroma 9 %.

 

Izvoz in uvoz

  • Uvoz farmacevtskih izdelkov se je leta 2022 povečal za 11,3 % na 44,1 mlrd DKK (5,92 mlrd EUR).
  • Izvoz farmacevtskih izdelkov se je leta 2022 povečal za 8,3 % na 130 mlrd DKK (17,47 mlrd EUR).
 

Napovedi trga

  • Po napovedih naj bi danski farmacevtski trg v naslednjih 5 letih rasel po 3,1 % povprečni letni stopnji rasti in v letu 2026 dosegel vrednost 31,9 mlrd DKK (4,28 mlrd EUR), v letu 2031 pa 36,5 mlrd DKK (4,9 mlrd EUR).
  • V prihodnjih 5 letih naj bi prodaja generičnih zdravil rasla več kot dvakrat hitreje kot prodaja patentiranih zdravil.
  • Po napovedih se bo uvoz farmacevtskih izdelkov v naslednjih 5 letih povečeval po 9,4 % povprečni letni stopnji ter leta 2026 dosegel 62,2 mlrd DKK (8,36 mlrd EUR), farmacevtski izvoz pa naj bi v naslednjih 5 letih rasel po 8,1 % povprečni letni stopnji ter leta 2026 dosegel vrednost 177,3 mlrd DKK (23,83 mlrd EUR).
 

Največje danske farmacevtske trgovinske partnerice 


Največ farmacevtskih izdelkov je Danska v letu 2022 izvozila v Nemčijo, ZDA, na Nizozemsko, Švedsko in Norveško. Slovenija v izvozu zaseda 43. mesto.
 
Največ farmacevtskih izdelkov je Danska v letu 2022 uvozila iz Nemčije, Nizozemske, Belgije, Češke in Švedske. Pri uvozu je Slovenija na 16. mestu.
 
Slovenija je v letu 2022 na Dansko izvozila za 116,98 mio EUR farmacevtskih izdelkov, uvozila pa jih je za 19,02 mio EUR. 

 
Vrednost blagovne menjave farmacevtskih izdelkov (Slovenija-Danska; v 1.000 EUR)



 

Konkurenca na trgu

Na Danskem farmacevtskem trgu se nahajajo velika farmacevtska podjetja, kot so Novo Nordisk, LEO Pharma in Lundbeck, pa tudi številna biotehnološka podjetja z močnim položajem na področju raziskav in razvoja.
 

Največji farmacevtski proizvajalci na Danskem

Podjetje Prihodki v mio EUR (2022)
Novo Nordisk A/S 25.001,25
Vertex Pharmaceuticals Denmark Filial Af Vertex Pharmaceuticals Europe Limited 6.562,80
H. Lundbeck A/S 2.577,92
Novozymes A/S 2.480,01
Leo Pharma A/S 1.140,93
ALK-Abello A/S 637,34
Fujifilm Diosynth Biotechnologies Denmark Aps 459,40


Ostale perspektivne panoge na trgu 

Pametna mesta

Danska je ena od vodilnih evropskih držav glede na delež pametnih mest.
Danska mesta veliko vlagajo v inteligentno razsvetljavo in prometne sisteme, energetsko prenovo, tehnologijo pametnih omrežij ter digitalizacijo socialnih in zdravstvenih storitev.

Kmetijstvo in živilski izdelki

  • Na Danskem se hitro povečuje povpraševanje po ekoloških izdelkih (vključno s čajem, kavo, vinom in pivom, mesom, sadjem in zelenjavo, otroško hrano, in pripravljeno hrano.)
  • Veliko povpraševanje je tudi po lesu, predvsem po hlodovini in žaganem lesu ne-iglavcev. Trenutno večina danske trgovine z lesom poteka s sosednjimi državami, kot so Norveška, Švedska in Nemčija.
  • Manjši Danski uvozniki nenehno iščejo dobavitelje majhnih količin vina, večji uvozniki pa takšne izvoznike, ki lahko dobavijo količine okoli 250.000 l na leto.
  • Danski dobavitelji sadja in zelenjave ne morejo pokriti naraščajočega povpraševanja na Danskem in trg nenehno išče nove dobavitelje.
  • Raste tudi povpraševanje po pivu, zlasti po pivu malih, neodvisnih in tradicionalnih proizvajalcev piva.


IKT

Danska je visoko digitalizirana družba z velikim in stalnim povpraševanjem po najsodobnejši programski opremi in izdelkih IT.
Javni sektor je največji porabnik IT storitev in predstavlja 25 % do 30 % celotne porabe. Finančni sektor predstavlja 15 %, predelovalne dejavnosti 15 %, maloprodaja in veleprodaja po 10 %, ostali sektorji pa preostalih 30 % do 35 %.
 
Po mnenju analitikov je v IKT sektorju glavna osrednja točka mobilnost, sledijo pa kibernetska varnost, enotna komunikacija, IT-arhitektura in poslovna inteligenca.
 

Vrednosti DKK in USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2022.


Viri:
  • Factiva
  • EIU
  • Fitch Solutions
  • Statistični urad RS 
  • The International Trade Centre (ITC) 
 
 
Posodobljeno: april 2023
 

Poglejte si tudi: