Danska

Gospodarske panoge Danske

Priložnosti na trgu:

Najbolj obetavni sektorji so:

Pametna mesta: Danska je med državami z največjim deležem pametnih mest, ki znatno vlagajo v pametno razsvetljavo in prometne sisteme, energetsko prenovo, tehnologijo pametnih omrežij ter digitalizacijo socialnih in zdravstvenih storitev. 

Kmetijstvo in živilski izdelki: 
  • Na Danskem se hitro povečuje povpraševanje po ekoloških izdelkih (vključno s čajem, kavo, vinom in pivom, mesom, sadjem in zelenjavo, otroško hrano, in pripravljeno hrano.)
  • Veliko povpraševanje je tudi po lesu, predvsem po hlodovini in žaganem lesu ne-iglavcev. Trenutno večina danske trgovine z lesom poteka s sosednjimi državami, kot so Norveška, Švedska in Nemčija.
  • Manjši Danski uvozniki nenehno iščejo dobavitelje majhnih količin vina, večji uvozniki pa takšne izvoznike, ki lahko dobavijo količine okoli 250.000 l na leto.
  • Danski dobavitelji sadja in zelenjave ne morejo pokriti naraščajočega povpraševanja na Danskem in trg nenehno išče nove dobavitelje.
  • Raste tudi povpraševanje po pivu, zlasti po pivu malih, neodvisnih in tradicionalnih proizvajalcev piva.

IKT: Danska je zelo digitalizirana družba z velikim in stalnim povpraševanjem po najsodobnejši programski opremi in IT izdelkih. Danski IKT sektor je vreden okoli 35 mlrd EUR. Javni sektor je največji porabnik IKT storitev in predstavlja 25-30 % celotne porabe. Finančni sektor predstavlja 15 %, proizvodnja 15 %, trgovina na drobno in veleprodaja 10 %, ostali sektorji pa 30-35 %. Po mnenju analitikov je v IKT sektorju glavna osrednja točka mobilnost, sledijo pa kibernetska varnost, enotna komunikacija, IT-arhitektura in poslovna inteligenca.
 

Gospodarstvo

Dansko gospodarstvo je 3. največje v Skandinaviji, takoj za Švedsko in Norveško. Gospodarstvo je močno povezano s preostalo Evropo, s specializacijo v proizvodnji in farmacevtskih izdelkih. Danski kmetijski sektor je med najbolj produktivnimi na svetu.

Danska je neto izvoznica hrane, nafte in plina, vendar je odvisna od uvoza surovin za proizvodni sektor.

 

Struktura BDP

Kmetijski sektor predstavlja 1 % BDP in zaposluje 2,4 % prebivalstva. Približno 60 % danskih zemljišč se uporablja za kmetijstvo, v državi pa deluje več kot 50.000 kmetov, ki so glavni izvoznik kmetijskih proizvodov. Danska proizvaja dovolj hrane za prehrano 17 mio ljudi, kar je trikrat več od njenega prebivalstva. Skoraj 90 % kmetijskih prihodkov države ustvari segment živinoreje. Vpliv COVID-19 na danski kmetijski sektor je bil razmeroma skromen, saj je povečanje domačega povpraševanja omililo izgube, povezane z izvozom.

Storitveni sektor prispeva 74 % BDP in zaposluje skoraj 80 % prebivalstva. Danska ima močan bančni sektor, za katerega je značilna visoka stopnja koncentracije; domače banke imajo v lasti več kot 85 % bilančne vsote, tri banke pa nadzirajo 50 % vseh sredstev.
Turistični sektor postaja vse večji vir dohodka za državo, pomembno vlogo v gospodarstvu pa imajo tudi trgovinske in transportne storitve. Danska je 5. največji ladijski prevoznik na svetu. 
 

Vir: EIU; Factiva, maj 2022.

 

Industrijski sektor

Industrijski sektor zaposluje 18,3 % aktivnega prebivalstva in ustvari 25 % BDP. Glavne industrijske panoge so kemična, farmacevtska in biotehnološka industrija, z nišnimi industrijami na področju obnovljivih virov energije in biotehnologije.

Danska ima omejene naravne vire, kar upočasnjuje razvoj težke industrije. Vendar ima država dovolj zalog nafte in plina, da zagotovi svojo energetsko neodvisnost. Danska je vodilni svetovni proizvajalec vetrnih turbin in izvaža veliko večino svoje proizvodnje.

V letu 2021 se je industrijska proizvodnja na Danskem povečala za 5,7 %. Analitiki za leto 2022 napovedujejo 3 % rast industrijske proizvodnje, v letih 2023 in 2024 pa 2,3 % in 2,2 % rast.


Predstavljamo dve gospodarski panogi na danskem trgu:

 

Obnovljivi viri energije

Zelena energija je že desetletja glavna prednostna naloga na Danskem.

Danska proizvede približno 50 % električne energije iz vetrne in sončne energije. Njen cilj pa je, da bo električni sistem na Danskem do leta 2030 popolnoma neodvisen od fosilnih goriv.

Danska je že vodilna v regiji na področju obnovljivih virov energije. Kombinacija vetra, biomase in sončne energije bo v letu 2022 predstavljala skoraj 90 % celotne električne energije, proizvedene v državi. Po napovedih se bo ta delež do leta 2031 še povečal.

Poleg ambicioznih vladnih ciljev in dinamičnega konkurenčnega okolja bo danski sektor obnovljivih virov energije v prihodnje rasel tudi zaradi prizadevanj za razširitev vloge obnovljivih virov energije, da bi se odrekli ruskemu uvozu energije. To je priložnost, da Danska postane neto izvoznik električne energije.
 

Tržne napovedi

Danski sektor obnovljivih virov energije (brez hidroelektrarn) bo leta 2022 predvidoma dosegel močno dvomestno rast, pri čemer bo največjo rast dosegel segment vetrne energije na morju.

Analitiki Fitch Solutions napovedujejo, da bo imela Danska v obdobju 2022-2031 približno 7,4 GW novih zmogljivosti obnovljivih virov energije. Zmogljivost bo  v tem obdobju rasla po 5,6 % povprečni letni stopnji.

Največjo rast bo dosegel segment vetrne energije, ki bo po napovedih dosegel 65 % rast.

Segment sončne energije bo v napovedanem obdobju 2022-2031 prerasel segment vetrne energije na kopnem. Segment sončne energije ime še velik potencial, medtem ko je trg vetrne energije na kopnem že zasičen, čeprav je večina danske tehnologije vetrnih elektrarn na kopnem razmeroma stara, kar ponuja še veliko priložnosti v tem segmentu.
 

Vir: Factiva, november 2022.

 

Trg električnih koles

Velikost trga

Prodaja e-koles na Danskem raste iz leta v leto, saj narašča skrb za okolje.

Po podatkih danskih trgovcev s kolesi je bilo število električnih koles, uvoženih leta 2021 med januarjem in julijem, približno 54.825, medtem ko je bilo število električnih koles, izvoženih leta 2021 med januarjem in julijem, okoli 6.786.

Danski trg e-koles je bil leta 2021 ocenjen na 380,48 mio EUR. Analitiki napovedujejo, da bo trg v prihodnjih 5 letih rasel po 9,51 % povprečni letni stopnji ter v letu 2027 dosegel vrednost 651 mio EUR.
 

Trendi rasti

  • Vožnja z električnimi kolesi je postala privlačen način prevoza zlasti med pandemijo Covid-19, saj omogoča kolesarjenje na dolge razdalje.
  • Pomemben faktor rasti trga so tudi subvencije za e-kolesa. Različni projekti ali programi, ki jih financira država, spodbujajo voznike, da namesto vožnje z vozili preidejo na vožnjo z električnimi kolesi.
  • Več danskih turističnih agencij ponuja posebne pakete, imenovane kolesarske počitnice, da bi popotnike spodbudili k uporabi e-koles zaradi njihovih prednosti.
  • Sprejemanje aplikacij električnih koles je vedno veče v številnih panogah, vključno z logistiko in storitvami izposoje koles.
  • Visoke cene električnih koles lahko v prihodnjih letih nekoliko omejijo rast trga.
  •  

Konkurenti na trgu

Danski trg električnih koles je zmerno razdrobljen s prisotnostjo več konkurentov na trgu.

Številni novi konkurenti načrtujejo vstop na trg, medtem ko uveljavljeni konkurenti sprejemajo različne strategije, kot so partnerstva in širitev, da bi povečali svoj tržni delež in prihodke.

Vedno več kupcev se zanima za e-mobilnost, kar spodbuja proizvodnjo in sestavljanje električnih koles v državi.

Eden vidnejših konkurentov na trgu je dansko podjetje Gazelle, ki ima že dolgoletne izkušnje z razvojem in proizvodnjo e-koles.
 

Evropski trg e-koles

Leta 2021 je prodaja električnih kolesih v Evropi presegla 5 mio enot.

Vrednostno je bil evropski trg električnih koles  leta 2021 ocenjen na 6.327,7 mio USD (5.350,2 mio EUR), do konca leta 2030 pa naj bi dosegel 13.636 mio USD ali približno 11.529,5 mio EUR.
 
Vir: Factiva, november 2022.

 


Poglejte si tudi:

Poslovno sodelovanje s Slovenijo

Poslovanje