Danska

Svetovalec na Danskem

Kontakt


Milena Stefanović Kajzer, ekonomska svetovalka

Veleposlaništvo Republike Slovenije Kopenhagen
Pristojnost: Danska, Švedska, Norveška, Finska, Islandija

 

Predstavitev


Dansko gospodarstvo, makroekonomski položaj

Danska je ena izmed najbogatejših evropskih držav, BDP na prebivalca je med najvišjimi na svetu (54.633 EUR per capita1). Ima odprto in uspešno gospodarstvo. Močno je odvisna od zunanje trgovine. Ima razvito industrijo z vodilnimi svetovnimi podjetji na področju farmacevtskih izdelkov, pomorskega prometa, obnovljivih virov energije ter visokotehnološkega kmetijskega sektorja2. Danska je neto izvoznica hrane, nafte in plina, vodilna svetovna proizvajalka vetrnih turbin (85 % proizvodnje izvozi), hkrati pa je odvisna od uvoza surovin za proizvodni sektor. V skladu z energetskim sporazumom iz leta 2018 naj bi obnovljivi viri energije na Danskem pokrivali 100 % porabe energije do leta 20303.

Storitveni sektor prispeva skoraj 3/4 BDP in zagotavlja večino delovnih mest (79 %). Industrijski sektor zaposluje skoraj 20 % aktivnega prebivalstva in ustvari 23 % BDP (v letu 2020 napoved rasti 2,1 %). Kmetijski sektor predstavlja 2 % BDP, zaposluje 2,5 % prebivalstva. Približno 60 % danskih zemljišč se uporablja za kmetijstvo. Danska proizvaja dovolj hrane za prehrano 15 mio ljudi, kar je trikrat več od njenega prebivalstva4.

Gonilna sila danskega gospodarstva so visoko specializirana mala in srednje velika podjetja z mednarodnim ugledom. Danski trg dela temelji na t.i. modelu flexicurity, ki zaposlenim na eni strani zagotavlja zelo nizko zaščito pred izgubo zaposlitve, na drugi strani pa visoko raven socialnega zavarovanja in aktivno politiko zaposlovanja.

Danska izvaja liberalno, inovativno in podjetništvu prijazno gospodarsko politiko, z močno podporo države, ki zagotavlja ohranjanje in vzdrževanje socialnega modela države blaginje. Država ustvarja pogoje za konkurenčno družbo znanja ter vlaga v raziskave in razvoj.

Danska je sprejela novo nacionalno strategijo 2020 - 2023 za privabljanje tujih naložb s posebnim poudarkom na zelenih naložbah, ki temeljijo na tehnologiji in znanju - Strategy for Attracting Foreign Investments 2020-2023; kratek opis na spletni strani danskega MZZ).

Ključno sporočilo nove danske strategije je osredotočanje na privabljanje trajnostnih in zelenih naložb, povečanju blaginje in odpiranju novih delovnih mest (predvideva se ustvarjanje 15.000 novi delovnih mest). Strategija priporoča vlaganja v zelene tehnologije (energija in okoljske tehnologije, kot so veter, bioplin,energetska učinkovitost), digitalne tehnologije (robotika, umetna inteligenca, kvantna tehnologija, pametne rešitve za mesta, razvoj programske opreme), znanost o življenju (farmacija, biotehnika, e-zdravje), hrana (prehrambna tehnologija, sestavine).

Glavni izziv, s katerim se Danska sooča, je pomanjkanje delovne sile na vseh ravneh. Sprejet je program za zaposlovanje visoko izobraženega kadra iz tujine in davčne olajšave (Tax scheme for foreign researchers and highly-paid employees). Največje potrebe po visoko usposobljenem kadru na Danskem so na področju informacijske tehnologije, inženirskih znanostih ter na področju naravoslovnih ved.

Kot posledica epidemije COVID-19 se tudi Dansko sooča z negotovimi gospodarskimi razmerami. Vlada je ob podpori večine parlamentarnih strank in socialnih partnerjev sprejela obsežne pakete pomoči gospodarstvu. Dansko gospodarstvo se je v prvem četrtletju 2020 skrčilo za 1,9 %. Ministrstvo za finance ocenjuje se, da se bo BDP letos zmanjšal za od 3 do 6 % . V letih 2020-2021 naj bi nezaposlenost dosegla 4 %, oz. 3,8 %.

Pregled gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Dansko

Danska je pomembna trgovinska partnerica RS in eden izmed prioritetnih trgov slovenskega gospodarstva. Preko Danske poteka del blagovne menjave tudi za druge nordijske države.

Danska, tako kot ostale nordijske države, je v dokumentu Mednarodni izzivi 2019-2020, ki so ga uskladili akterji slovenske internacionalizacije (MGRT, MZZ, SPIRIT, GZS, OZS in drugi) sodi na širši seznam prioritetnih trgov za slovensko gospodarstvo.

V letu 2019 je obseg blagovne menjave znašal 438 mio EUR. Slovenski izvoz na Dansko je znašal 328 mio EUR , uvoz iz Danske pa 110 mio EUR. V trenutni strukturi bilateralne blagovne menjave prevladuje slovenski izvoz nad uvozom5.

V prvih treh mesecih 2020 je zabeležen porast blagovne menjave za 3 %. 

Po podatkih SURS je v letu 2018 na Dansko izvažalo 714 slovenskih podjetij, uvažalo iz Danske pa 1.176 slovenskih podjetij. Podatkov za leto 2019 še ni na voljo.

Med perspektivna področja sodelovanja med Slovenijo in Dansko sodijo okoljske tehnologije, energetika (obnovljivi viri energije), digitalizacija, robotika. Umetna inteligenca, trajnostna mobilnost in druge trajnostne rešitve, gradbeništvo (energetsko učinkovita gradnja, napredni ekološki gradbeni materiali ter energetsko varčno stavbno pohištvo), oblikovanje, logistika in turizem.

1 Vir: EIU Facts
2 Največja danska multinacionalna podjetja so Novo Nordisk, Bang & Olufsen, Vestas, Danfoss, Ecco, Lego, Rockwool., A.P. Møller–Mærsk, Arla in Carlsberg.
3 Vir: https://investindk.com/insights/new-ambitious-danish-energy-agreement
4 Statistic Denamrk
5 Vir: Statistični urad Slovenije


 

Lokacija in kontaktni podatki

Veleposlaništvo Republike Slovenije Kopenhagen
Ekonomska svetovalka: Milena Stefanović Kajzer

Amaliegade 6, 1256 Copenhagen K, Danska

T: 00 45 33 73 01 20
F: 00 45 33 15 06 07
E: milena.stefanovic-kajzer@gov.si

 




Posodobljeno: 3.7.2020