Danska 
Prodaja na Dansko
Kako prodajati na Dansko?
Gospodarska politika vlade
Sedanja vlada je za svoj mandat začrtala nekatere politične prioritete. Te vključujejo:- znižanje davkov
- odpravo enega državnega praznika
- povečanje delovne sile za 45.000 do leta 2030
Vlada se zavzema za ohranjanje visoke ravni digitalizacije. Zato je vlada ustanovila digitalno delovno skupino za umetno inteligenco, Sporazum o Ambiciozni in Odgovorni Strategiji za Digitalni Razvoj Danske (2024) pa dodatno stremi k okrepitvi zelene digitalne preobrazbe, izboljšanju digitalnih veščin prebivalstva in podpori digitalni preobrazbi podjetij.
V okviru načrta Denmark 2030 bo vlada za področje blaginje namenila 32 mlrd DKK ali približno 4,29 mlrd EUR, ki bodo namenjeni za pokrivanje demografskih sprememb, zdravstveno varstvo in poklicno izobraževanje. V okviru tega načrta si vlada prizadeva tudi za letno rast javnega sektorja v višini približno 0,8 % v obdobju 2024–2030.
Posodobljeno: avgust 2025.
Trendi obnašanja kupcev in kupna moč
Zaradi visoke kupne moči in dobre kakovosti življenja, so potrošniki na splošno naklonjeni kakovostnim in inovativnim izdelkom.
Danski potrošniki zelo hitro sprejemajo nove izdelke in tehnologije, saj je Danska ena najnaprednejših informacijskih družb na svetu.
Dansko prebivalstvo ima eno najvišjih ravni dohodka v EU, zato so tudi danski potrošniki med najzahtevnejšimi v Evropi, predvsem kar zadeva kakovost izdelkov. Pri nakupu dajejo prednost lokalnim izdelkom, ki so že dalj časa prisotni na trgu. Vedno bolj se zanimajo za izdelke, ki so povezani z zdravim načinom življenja, ekologijo, etičnim odnosom do živali, poštenimi pogoji proizvodnje, ter visoko kakovostjo.
Potrošniške navade Dancev se spreminjajo z okoljsko ozaveščenostjo. Danska je ena prvih držav, ki je promovirala ekološke izdelke. Prav tako si potrošniki prizadevajo zmanjšati količino svojih odpadkov ter zaužiti hrano s čim manj dodatki. Število vegetarijancev in veganov se povečuje, zlasti med mladimi.
V državi je razvit tudi trg rabljene opreme, ki postaja vse pomembnejši segment maloprodaje. Izdelki na trgu rabljene opreme segajo od elektronike, pohištva, mode do vozil. V državi je že veliko število trgovin z rabljenimi izdelki, čeprav se največ trgovine na tem trgu odvija preko spleta.
Tržne poti, distribucija
Metode distribucije na Danskem se razlikujejo glede na vrsto izdelka. Kapitalske dobrine, surovine in industrijski materiali se najpogosteje prodajajo prek posrednikov brez zalog. Specializirani in visokotehnološki izdelki se pogosto prodajajo prek lastnih podružnic.
Danski maloprodajni trg je dobro razvit in maloprodaja na Danskem predstavlja približno 40 % celotne zasebne potrošnje.
Diskontni trgovci so v zadnjih letih precej povečali tržne deleže, saj so potrošniki postali občutljivi na ceno. Številnim hipermarketom vse bolj konkurirajo manjši lokalni trgovci, močno pa raste tudi spletna trgovina.
Trgovina z živili je leta 2024 doživela pomembne premike, saj so večji trgovci, kot sta Salling Group in Coop, pritiskali na dobavitelje glede znižanja cen, medtem ko so se ti upirali zaradi naraščajočih stroškov surovin, plač in logistike.
Vrednost prodaje v hipermarketih se je v letu 2024 zmanjšala za -3 % in dosegla 32,2 mlrd DKK ali približno 4,32 mlrd EUR.
Salling Group A/S je glavni konkurent v tem segmentu, z 72 % tržnim deležem v letu 2024.
Analitiki napovedujejo, da se bo vrednost prodaje v segmentu hipermarketov v prihodnjih 5 letih povečevala po 1 % povprečni letni stopnji (oziroma bo upadala po -1 % ob predpostavki nespremenjenih cen), ter leta 2029 dosegla 34,1 mlrd DKK ali približno 4,57 mlrd EUR.
Supermarketi so v letu 2024 beležili -8 % upad prodaje, ki je dosegla 30,2 mlrd DKK ali približno 4,04 mlrd EUR.
Coop Danmark A/S je vodilni konkurent v tem segmentu, s 50 % tržnim deležem v letu 2024.
Leto 2024 je bilo za supermarkete zahtevno, saj je prodaja močno upadla, hkrati pa je prišlo tudi do velikega števila zaprtij prodajaln. Supermarketi so se morali spopadati s stalno cenovno vojno tako znotraj segmenta kot tudi s strani diskontov in drugih maloprodajnih kanalov.
Prodaja v supermarketih naj bi na Danskem v prihodnjih letih rasla po 2 % povprečni letni stopnji (oziroma 0,4 % ob predpostavki nespremenjenih cen), ter v letu 2029 dosegla vrednost 33,9 mlrd DKK ali približno 4,54 mlrd EUR .
Diskontni trgovci so na Danskem v letu 2024 beležili 3 % rast prodaje, ki je dosegla 62,7 mlrd DKK ali približno 8,41 mlrd EUR.
Ker se potrošniki še naprej spopadajo z visokimi obrestnimi merami in inflacijo cen, se je prehod iz drugih prodajnih kanalov k diskontom še poglobil. Diskonti so pridobili tudi zaradi izboljšanega javnega mnenja, saj potrošniki vse bolj prepoznavajo dobro razmerje med nizkimi cenami in kakovostjo.
Salling Group A/S je vodilni konkurent tudi v tem segmentu, saj je imel v letu 2024 38 % tržni delež.
Po napovedih se bo prodaja v diskontnih trgovinah v prihodnjih 5 letih povečevala po 5 % povprečni letni stopnji (oziroma po 3 % ob predpostavki nespremenjenih cen) in leta 2029 dosegla 79,2 mlrd DKK ali približno 10,61 mlrd EUR.
Največji trgovci na drobno po prihodkih
| Podjetje | Prihodki v mio EUR (2024) |
|---|---|
| Salling Group A/S | 9.966,28 |
| Coop Danmark A/S | 4.678,37 |
| Rema Distribution Danmark A/S | 3.595,81 |
| Dagrofa Aps | 2.761,00 |
| 365discount A/S | 1.360,45 |
| Harald Nyborg A/S | 1.232,41 |
| Fleggaard Holding A/S | 1.041,74 |
Spletna prodaja na Danskem
Spletna maloprodaja se je na Danskem v letu 2024 povečala za 3 % in dosegla vrednost 61,7 mlrd DKK, kar je približno 8,27 mlrd EUR.
Porast mobilnega nakupovanja še naprej oblikuje e-trgovino, saj mobilni nakupi stalno naraščajo. To je delno posledica tega, da potrošniki vse pogosteje brskajo in kupujejo izdelke na poti in zunaj doma, pa tudi zaradi vse večjega vpliva družbenih omrežij.
Zalando SE je bil leta 2024 vodilni spletni ponudnik na Danskem in je imel 5 % tržni delež glede na vrednost maloprodaje.
Leta 2024 je Danska doživela občuten porast priljubljenosti kitajskih platform za e-trgovino, zlasti Temu Marketplace, ki je hitro postal ena najbolj prenesenih aplikacij za spletne trgovine v državi. Danski organi, vključno s potrošniškim svetom Tænk in okoljskim ministrom, so izrazili zaskrbljenost zaradi neskladnosti številnih izdelkov s standardi EU glede varnosti izdelkov. Preiskave so pokazale, da velik delež izdelkov ne izpolnjuje varnostnih predpisov, kar je sprožilo vprašanja o zaščiti potrošnikov. Kljub tem kritikam je bila privlačnost platforme Temu med danskimi potrošniki še vedno visoka.
Po napovedih Euromonitor International, naj bi se spletna prodaja na Danskem v prihodnjih 5 letih povečevala po 5 % povprečni letni stopnji (oziroma 3 % ob predpostavki nespremenjenih cen), ter leta 2029 dosegla vrednost 79,7 mlrd DKK ali približno 10,68 mlrd EUR.
Na trgu e-trgovine je še vedno veliko neizkoriščenega potenciala, saj se še naprej pojavljajo priložnosti za rast na različnih področjih. S spreminjanjem potrošniškega vedenja in napredkom tehnologije naj bi se trg spletne trgovine v prihodnjem obdobju še dodatno širil.
Na primer, nakupovanje v živo (livestreaming) ima potencial dodati nakupovalni izkušnji tudi zabavni element. Danska platforma za livestreaming Sprii, želi podjetjem omogočiti izkoriščanje prodajnega potenciala prek dogodkov v živo, kar bi lahko postalo ključno pri doseganju mlajših potrošnikov.
Pričakujejo se tudi nadaljnje izboljšave na področju logistike in infrastrukture za e-trgovino, kot so širša uporaba storitev click and collect (klikni in prevzemi), omaric za prevzem na priročnih lokacijah ter hitrejše dostave, vključno z možnostmi dostave v istem dnevu.
Več o spletni prodaji v tujino in kako vam lahko pri tem pomagamo, si lahko preberete na tej povezavi.
Javna naročila
Sejmi
Plačevanje
Najpogostejši način plačila za uvoznike v začetku poslovnega razmerja je nepreklicni akreditiv, ki se odpre prek poslovne banke. To je priznan postopek, ki je sprejemljiv za danske banke in uvoznike.Ko poslovni odnos doseže stopnjo medsebojnega zaupanja, se plačilni roki podaljšajo od 30 na 90 dni.
V nekaterih primerih je plačilo s kreditno kartico lahko najpreprostejše in najučinkovitejše plačilno sredstvo.
Danska družba se vse bolj približuje vsakodnevnemu življenju brez gotovine.
Kreditne/debetne kartice in mobilne plačilne rešitve so najpogostejši način plačevanja, elektronska plačila pa so možna praktično povsod. Manjše trgovine morda celo ne sprejemajo gotovine.
Vse zasebne kartice, izdane v državah EU, ki uporabljajo omrežji Visa ali Mastercard, se lahko uporabljajo brez transakcijskih provizij.
Več: Plačilni promet – izvozno okno
Transport in logistika
Dansko odlikuje odlična prometna infrastruktura.Največ transporta na Danskem poteka po cesti. Segment cestnega transporta predstavlja več kot 80 % celotnega sektorja glede na vrednost. Na Danskem je več kot 74.000 km asfaltiranih cest (vključno s 1.250 km avtocest) in 2.500 km železniškega omrežja. Cestni sektor temelji na vzdrževanju in postopnem širjenju avtocest in glavnih cestnih povezav. Evropsko-financirani projekti in digitalni sistemi za upravljanje prometa (ITS) pomagajo preprečevati zastoje in izboljšati učinkovitost ter varnost.
Največji železniški operater na Danskem je Danske Statsbaner (DSB) - danske državne železnice. Železniško omrežje obsega okoli 2.045?km proge, po katerih dnevno odpelje približno 2.700 vlakov in skupaj skoraj mio voženj letno.
Danska vlaga v modernizacijo železnic. Pomemben projekt je predor Fehmarnbelt, ki bo do leta 2029 povezal Dansko z Nemčijo. Po podatkih Femern A/S bo predor skrajšal potovalni čas med Københavnom in Hamburgom na 2,5 ure, kar bo močno olajšalo železniški in cestni tovorni promet.
Po podatkih statističnega urada Danske je v Q1 2025 količina prepeljanega tovora preko železnic dosegla 1,5 mio ton.
Pomorski transport predstavlja okoli 10 % celotnega transportnega sektorja.
Največja pristanišča na Danskem so:
- Port of Copenhagen
- Port of Arhus
- Scandlines
Pristanišča so opremljena z naprednimi logističnimi centri, ki podpirajo hitro pretovarjanje blaga, kar je del strategije za ohranjanje konkurenčnosti v evropski trgovini.
Najpomembnejše letališče v državi je Copenhagen Airport. Danska ima poleg glavnega mednarodnega letališča še 12 civilnih letališč.
Letalski promet igra vlogo pri hitrih logističnih storitvah. Letališče København (Kastrup), ki ga upravlja Copenhagen Airports A/S, je eno največjih logističnih vozlišč v severni Evropi, z letnim pretovorom približno 400.000 ton tovora.
Danska je znana tudi po svoji kolesarski infrastrukturi, saj ima preko 2.000 km kolesarskih stez.
Logistika na Danskem je tesno povezana z digitalizacijo in avtomatizacijo. Po poročilu danskega ministrstva za promet država veliko vlaga v pametne logistične sisteme, ki omogočajo sledenje pošiljk v realnem času in optimizacijo oskrbovalnih verig.
Več:
Poslovni imeniki in koristne povezave:
- Nordicnet - poslovni imenik industrijskih nordijskih podjetij
- Expat.com - danski poslovni imenik
- Colist - danski poslovni imenik
- Ezilon - danski poslovni imenik
Druge koristne povezave:
- Invest in Denmark
- Danish Business Authority
- Danish Chamber of Commerce
- denmark.dk - the official website of Denmark
- skat.dk - Danish Customs and Tax Administration
- Confederation of Danish Industry
- new to denmark
- Work in Denmark
- Copenhagen Capacity
- Danish Standards Foundation
Vrednosti DKK in USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2024.
Viri:
- Factiva
- Lloyds Bank
- Euromonitor International
- Ministrstvo za transport (TRM)
- Statistični urad Danske
Posodobljeno: avgust 2025.
Poglejte si tudi:
