Danska

Prodaja na Dansko

Trendi obnašanja kupcev in kupna moč

Danski potrošniki zelo hitro sprejemajo nove izdelke in tehnologije, saj je Danska ena najnaprednejših informacijskih družb na svetu. Dansko prebivalstvo ima eno od najvišjih ravni dohodka v Evropski uniji, zato so tudi danski potrošniki med najzahtevnejšimi v Evropi, predvsem kar zadeva kakovost izdelkov. Pri nakupu dajejo prednost lokalnim izdelkom, ki so že dalj časa prisotni na trgu. Vedno bolj se zanimajo za izdelke, ki so povezani z zdravim načinom življenja, ekologijo, etičnim odnosom do živali, poštenimi pogoji proizvodnje, ter visoko kakovostjo.

Potrošniške navade Dancev se spreminjajo z okoljsko ozaveščenostjo. Danska je ena prvih držav, ki je promovirala ekološke izdelke. Prav tako si potrošniki prizadevajo zmanjšati količino svojih odpadkov ter zaužiti hrano s čim manj dodatki. Število vegetarijancev in veganov se povečuje, zlasti med mladimi.

V državi je razvit tudi trg rabljene opreme, ki postaja vse pomembnejši segment maloprodaje. Izdelki na trgu rabljene opreme segajo od elektronike, pohištva, mode do vozil. V državi je že veliko število trgovin z rabljenimi izdelki, čeprav se največ trgovine na tem trgu odvija preko spletne prodaje.

 

Tržne poti, distribucija

Danski maloprodajni trg je dobro razvit in maloprodaja na Danskem predstavlja približno 40 % celotne zasebne potrošnje. Diskontni trgovci iz leta v leto povečujejo tržne deleže, saj so potrošniki občutljivi na ceno. Številnim hipermarketom vse bolj konkurirajo manjši lokalni trgovci, močno pa raste tudi spletna trgovina, ki je najbolj razvita na področju elektronike in mode.

Prodaja v hipermarketih se je na Danskem v letu 2019 minimalno zmanjšala in dosegla 4,1 mlrd EUR. Po napovedih se bo prodaja v hipermarketih v prihodnjih petih letih povečevala po skromni, 1 % povprečni letni rasti. Največji konkurent v segmentu hipermarketov je s 73 % tržnim deležem trgovska veriga Salling Group A/S, s svojima blagovnima znamkama trgovin Føtex and Bilka.

Prodaja v diskontnih trgovinah se je na Danskem v letu 2019 povečala za 1 % in dosegla vrednost 6,7 mlrd EUR. Po napovedih bo prodaja v diskontih v prihodnjih petih letih rasla po skromni, 2 % povprečni letni rasti. Tudi v segmentu diskontnih trgovcev je glavni konkurent Salling Group A/S, ki je v letu 2019 v tem segmentu s svojimi trgovinami Netto, dosegel 36 % tržni delež. Drugi največji konkurent v segmentu diskontov pa je bila v letu 2019 norveška trgovska veriga Rema 1000, ki je lani beležila tudi najhitrejšo rast. V letu 2019 je namreč odprla kar 19 novih trgovin na Danskem. Skupaj ima sedaj 333 trgovin, njen cilj pa je imeti 400 trgovin po vsej državi.

Spletna trgovina se je na Danskem v letu 2019 povečala za 11 % in dosegla vrednost 6,6 mlrd EUR. Po napovedih analitikov po spletna trgovina na Danskem v prihodnjih petih letih rasla po 10 % povprečni letni stopnji. Glavni konkurent na razdrobljenem danskem spletnem trgu je nemški Zalando SE, ki je imel v letu 2019 4 % tržni delež.

 
Največji trgovci na drobno po prihodkih:

Podjetje Prihodki v mio EUR (2019)
Salling Group A/S 4.602,57
Coop Danmark A/S 3.897,63
Bestseller A/S 1.556,02
Fakta A/S 936,49
Ok A,M,B,A, 784,02
Elgiganten A/S 680,16
Jysk A/S 487,59


Javna naročila

 

Sejmi

 

Plačevanje

Najpogostejši način plačila za uvoznika v začetku poslovnega razmerja je nepreklicni akreditiv, ki se odpre prek poslovne banke. To je priznan postopek, ki je sprejemljiv za danske banke in uvoznike. Ko poslovni odnos doseže stopnjo medsebojnega zaupanja, se plačilni roki podaljšajo od 30 na 90 dni. V nekaterih primerih je plačilo s kreditno kartico lahko najpreprostejše in najučinkovitejše plačilno sredstvo.
 

Več: Plačilni promet – izvozno okno
 

Transport in logistika

Svetovni gospodarski forum (WEF) v svojem poročilu za leto 2019 uvršča Dansko na 15, mesto z vidika razvitosti transportne infrastrukture.
 
Danska je vodilna država pri izvajanju okolju prijaznih prevozov. Vzpostavljeno ima dobro infrastrukturo za gorivo za vozila na električni in vodikov pogon ter vozila na zemeljski plin.
 
Danski transportni sektor je v obdobju 2014-2018 upadal po -1,2 % povprečni letni stopnji in v letu 2018 ustvaril prihodke v višini 6,9 mlrd EUR.
 
Največ transporta na Danskem poteka po cestah, saj Danska največ trguje s sosednjimi in bližnjimi državami. Cestni transport je na Danskem v letu 2018 ustvaril 5,1 mlrd EUR prihodkov, kar predstavlja 72,3 % celotne vrednosti sektorja.
 
Pomorski promet je v letu 2018 ustvaril 1,5 mlrd EUR prihodkov ali 21,5 % celotne vrednosti sektorja. Danska ima največje svetovno ladjarsko podjetje AMP Maersk, ki vsako leto distribuira približno 12 mio zabojnikov, ki jih dostavlja v 121 držav po vsem svetu.
 
Analitiki napovedujejo, da bo danski transportni sektor v prihodnjih petih letih rasel po 2,8 % povprečni letni stopnji in v letu 2023 ustvaril vrednost 7,6 mlrd EUR.
Danska vlada namerava v naslednjih letih povečati naložbe v infrastrukturo. Večji infrastrukturni projekti, kot je železniška proga Fehmarn do Nemčije, bodo pripomogli k izboljšanju zmogljivosti in učinkovitosti transportnih storitev. V letu 2017 so na Danskem že začeli s testiranjem samo-vozečih tovornih vozil. Ta tehnologija bi lahko v prihodnosti izboljšala varnost in hkrati znižala stroške cestnega transporta.


 
Tržna segmentacija za leto 2018 
 
Segment Odstotek
Cestni transport 72,3 %
Pomorski transport 21,5 %
Letalski transport 4,8 %
Železniški transport 1,4 %
 
 
Več:  

Poslovni imeniki in koristne povezave:


Posodobljeno april 2020.

_