Danska

Prodaja na Dansko

Trendi obnašanja kupcev in kupna moč

Danski potrošniki zelo hitro sprejemajo nove izdelke in tehnologije, saj je Danska ena najnaprednejših informacijskih družb na svetu. Dansko prebivalstvo ima eno od najvišjih ravni dohodka v Evropski uniji, zato so tudi danski potrošniki med najzahtevnejšimi v Evropi, predvsem kar zadeva kakovost izdelkov. Pri nakupu dajejo prednost lokalnim izdelkom, ki so že dalj časa prisotni na trgu. Vedno bolj se zanimajo za izdelke, ki so povezani z zdravim načinom življenja, ekologijo, etičnim odnosom do živali, poštenimi pogoji proizvodnje, ter visoko kakovostjo.

Potrošniške navade Dancev se spreminjajo z okoljsko ozaveščenostjo. Danska je ena prvih držav, ki je promovirala ekološke izdelke. Prav tako si potrošniki prizadevajo zmanjšati količino svojih odpadkov ter zaužiti hrano s čim manj dodatki. Število vegetarijancev in veganov se povečuje, zlasti med mladimi.

V državi je razvit tudi trg rabljene opreme, ki postaja vse pomembnejši segment maloprodaje. Izdelki na trgu rabljene opreme segajo od elektronike, pohištva, mode do vozil. V državi je že veliko število trgovin z rabljenimi izdelki, čeprav se največ trgovine na tem trgu odvija preko spletne prodaje.

 

Tržne poti, distribucija

Danski maloprodajni trg je dobro razvit in maloprodaja na Danskem predstavlja približno 40 % celotne zasebne potrošnje. Diskontni trgovci iz leta v leto povečujejo tržne deleže, saj so potrošniki občutljivi na ceno. Številnim hipermarketom vse bolj konkurirajo manjši lokalni trgovci, močno pa raste tudi spletna trgovina, ki je najbolj razvita na področju elektronike in mode.

Prodaja v hipermarketih se je na Danskem v letu 2019 minimalno zmanjšala in dosegla 4,1 mlrd EUR. Po napovedih se bo prodaja v hipermarketih v prihodnjih petih letih povečevala po skromni, 1 % povprečni letni rasti. Največji konkurent v segmentu hipermarketov je s 73 % tržnim deležem trgovska veriga Salling Group A/S, s svojima blagovnima znamkama trgovin Føtex and Bilka.

Prodaja v diskontnih trgovinah se je na Danskem v letu 2019 povečala za 1 % in dosegla vrednost 6,7 mlrd EUR. Po napovedih bo prodaja v diskontih v prihodnjih petih letih rasla po skromni, 2 % povprečni letni rasti. Tudi v segmentu diskontnih trgovcev je glavni konkurent Salling Group A/S, ki je v letu 2019 v tem segmentu s svojimi trgovinami Netto, dosegel 36 % tržni delež. Drugi največji konkurent v segmentu diskontov pa je bila v letu 2019 norveška trgovska veriga Rema 1000, ki je lani beležila tudi najhitrejšo rast. V letu 2019 je namreč odprla kar 19 novih trgovin na Danskem. Skupaj ima sedaj 333 trgovin, njen cilj pa je imeti 400 trgovin po vsej državi.

Spletna trgovina se je na Danskem v letu 2019 povečala za 11 % in dosegla vrednost 6,6 mlrd EUR. Po napovedih analitikov po spletna trgovina na Danskem v prihodnjih petih letih rasla po 10 % povprečni letni stopnji. Glavni konkurent na razdrobljenem danskem spletnem trgu je nemški Zalando SE, ki je imel v letu 2019 4 % tržni delež.

 
Največji trgovci na drobno po prihodkih:

Podjetje Prihodki v mio EUR (2019)
Salling Group A/S 4.334,44
Coop Danmark A/S 3.608,61
Reitan Distribution A/S 1.862,12
Bestseller A/S 1.448,87
Fakta A/S 827,34
Elgiganten A/S 633,33
Ikea A/S 478,84


Javna naročila

 

Sejmi

 

Plačevanje

Najpogostejši način plačila za uvoznika v začetku poslovnega razmerja je nepreklicni akreditiv, ki se odpre prek poslovne banke. To je priznan postopek, ki je sprejemljiv za danske banke in uvoznike. Ko poslovni odnos doseže stopnjo medsebojnega zaupanja, se plačilni roki podaljšajo od 30 na 90 dni. V nekaterih primerih je plačilo s kreditno kartico lahko najpreprostejše in najučinkovitejše plačilno sredstvo.
 

Več: Plačilni promet – izvozno okno
 

Transport in logistika

Svetovni gospodarski forum (WEF) v svojem poročilu za leto 2019 uvršča Dansko na 15, mesto z vidika razvitosti transportne infrastrukture.
 
Danski transportni sektor je v obdobju 2015-2019 rasel po 2,3 % povprečni letni stopnji in v letu 2019 ustvaril vrednost 5,9 mlrd EUR.
 
Približno 70 % celotnega danskega izvoza je namenjenega v Evropo, šibke stopnje rasti po vsej EU pa zavirajo uspešnost industrije in potrošniško povpraševanje. Negotovost glede odhoda Združenega kraljestva iz EU je upočasnila trgovino znotraj regije, kar je zmanjšalo povpraševanje po prevoznih storitvah z Združenim kraljestvom, ki predstavlja velik del danskega izvoza.
 
Največji segment znotraj danskega transportnega sektorja je cestni transport. Ta je v letu 2019 ustvaril prihodke v višini 5 mlrd EUR, kar predstavlja 84,1 % celotne vrednosti sektorja. Pomorski transport je v tem obdobju ustvaril prihodke v višini 501,4 mio EUR ali 8,5 % celotne vrednosti sektorja.
 
Analitiki napovedujejo, da bo danski transportni sektor v obdobju 2020-2024 upadal po -0,1 % povprečni letni stopnji in v letu 2024 dosegel vrednost 5,4 mlrd EUR. Izbruh pandemije COVID-19 bo v letu 2020 v veliki meri vplival na industrijo. Poraba bencina je v času pandemije drastično upadla, saj so številna večja mesta po svetu uvedla stroge blokade, ki prepovedujejo nepotrebno gibanje. Poleg tega so se cene nafte znatno znižale. To bi lahko izboljšalo operativne marže ponudnikov prevoznih storitev. A zaradi pandemije morajo ponudniki upoštevati strožja pravila in ukrepe za svoje osebje in procese, kar lahko poveča stroške. Kasnejša gospodarska recesija bi lahko zmanjšala tudi povpraševanje po prevoznih storitvah.



 
Tržna segmentacija za leto 2019 
 
Segment Odstotek
Cestni transport 84,1 %
Pomorski transport 8,5 %
Letalski transport 5,8 %
Železniški transport 1,6 %
 
 
Več:  

Poslovni imeniki in koristne povezave:


Posodobljeno september 2020.

_