Danska 
Predstavitev gospodarstva Danske
Predstavitev države
| Uradni naziv | Kongeriget Danmark / Kraljevina Danska |
| Mednarodna oznaka | DDK/DNK |
| Glavno mesto | Kopenhagen |
| Velikost (km2) | 43.075 |
| Prebivalci (mio) | 5,8 |
| Uradni jezik | Danski. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Evangeličanski luteranci (74,7 %), muslimani (5,5 %) |
| Denarna enota | Danska krona (DKK) |
| Čas | GMT + 1 (enako kot v Sloveniji). Poslovni čas |
| Klicna številka | +45 |
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Jutland | 902.000 |
| Kopenhagen | 799.000 |
| Southern Jutland | 723.000 |
Politični sistem
|
Politični sistem: |
Ustavna monarhija |
|
Pravni sistem: |
Temelji na ustavi iz l. 1953 |
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomni parlament (Folketing) ima 179 članov; Folketing je izvoljen za štiri leta, vendar se lahko |
|
Zadnje parlamentarne volitve so potekale 5. junija 2019, naslednje bodo leta 2023. |
|
|
Vodstvo države: |
Kraljica Margreta II, ki je prevzela prestol v januarju 1972 in ima le obredno vlogo. |
|
Izvršilna oblast: |
Na zadnjih parlamentarnih volitvah junija 2019 je slavila stranka Socialdemokratov pod vodstvom Mette Frederiksen, ki je za 4,4 % premagala liberalno stranko Venstre, dotedanjega premierja Larsa Lokkeja Rasmussena. Levi blok je dobil 90 od 179 sedežev v parlamentu. |
Danska je članica EU (European Union). Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Poleg tega je tudi članica WTO (World Trade Organization) in OECD (Organization for Economic Cooperation and Development).
Vir: EIU; Factiva, februar 2022.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019
| 2023* | 2022* | 2021 | 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 5,9 | 5,8 | 5,8 | 5,8 | 5,8 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | 146 | 145 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 350,2 | 343,9 | 337,4 | 312,4 | 310,4 |
| BDP per capita (v EUR): | 59.789 | 58.933 | 58.030 | 53.933 | 53.766 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 347,8 | 330,5 | 313,7 | 309,7 | 311,0 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 59.395 | 56.647 | 53.955 | 53.475 | 53.873 |
| Rast BDP (v %): | 2,8 | 2,7 | 2,9 | -2,1 | 2,1 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 7,1 | 7,3 | 3,7 | 4,6 | 3,7 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 1,0 | 2,0 | 1,8 | 0,4 | 0,8 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -134,5 | -121,8 | -113,9 | -88,4 | -92,0 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 151,5 | 145,7 | 134,9 | 104,8 | 108,4 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 4,6 | 3,6 | 5,1 | -7,0 | 5,0 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 4,6 | 4,3 | 5,9 | -4,1 | 3,0 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 6,3 | 5,5 | 5,4 | 4,6 | -3,1 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 126,7+ | 424,9 | 367,6 | 329,0 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 44,6+ | 140,0+ | 117,1 | 114,5 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 13 | 14 | 14 | 16 |
| Razred tveganja (op): | / | A | A | A | A |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | 4 | 3 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-mar 2022 (posodobljeno junij 2022).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
Povprečna in minimalna bruto plača
Danska nima zakonsko predpisane minimalne plače.
Najnižje plače na Danskem realno dosežejo približno 2.500 EUR bruto, oziroma 1.600 EUR neto, kar je precej več kot v drugih državah EU.
Povprečna mesečna plača je v letu 2021 znašala 43.487 DKK ali 5.847,38 EUR. Plača se razlikuje po regijah. V dobro razvitih regijah in mestih, kot je Kopenhagen, doseže povprečna mesečna neto plača tudi do 2.900 EUR.
Vrednosti DKK so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2021 | 2022* | 2023* | 2024* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 4,9 | 3,8 | 3,2 | 2,4 |
| Rast javne potrošnje | 1,6 | 1,4 | 1,0 | 0,7 |
| Rast investicij | 4,6 | 4,4 | 3,2 | 2,6 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
Danska je v letu 2021 izvozila za 134,9 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 113,9 mlrd EUR. Presežek v blagovni menjavi je znašal 21,1 mlrd EUR. V letu 2021 je Danska največ izvažala farmacevtske izdelke, strojno opremo, električno in elektronsko opremo, nafto in plin ter optično, tehnično in medicinsko opremo. Največ so v letu 2021 izvozili v Nemčijo (12,9 % od celotnega izvoza), sledijo Švedska, Norveška, Združeno kraljestvo in ZDA. Danska je v letu 2021 največ uvažala strojno opremo, električno in elektronsko opremo, nafto in plin, vozila ter farmacevtske izdelke. Največ so v letu 2021 uvozili iz Nemčije (20,6 % od celotnega uvoza), sledijo Švedska, Nizozemska, Kitajska in Poljska.
Danska - gibanje izvoza in uvoza blaga 2019 - 2024 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2021 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2021 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Stroji, jedrski reaktorji | 12,1 | Farmacevtski izdelki | 15,6 |
| Električna in elektronska oprema | 9,5 | Stroji, jedrski reaktorji | 13,3 |
| Mineralna goriva, olja | 8,3 | Električna in elektronska oprema | 7,6 |
| Vozila | 8,1 | Mineralna goriva, olja | 4,9 |
| Farmacevtski izdelki | 5,4 | Optična, tehn. in medic. oprema | 3,8 |
| Vodilni uvozni trgi 2021 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2021 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Nemčija | 20,6 | Nemčija | 12,9 |
| Švedska | 12,6 | Švedska | 9,3 |
| Nizozemska | 8,2 | Norveška | 5,7 |
| Kitajska | 8,0 | Združeno kraljestvo | 5,0 |
| Poljska | 4,4 | ZDA | 4,7 |
| Slovenija (33. mesto) | 0,4 | Slovenija (60. mesto) | 0,1 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2022.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Danskem so v letu 2018 znašale 97,1 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 7,3 %. Celotne izhodne TNI Danske so v letu 2018 znašale 161,1 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 4,6 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Danskem 2019 - 2022 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2021.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 16,8 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je ZDA, sledita pa ji Nemčija in Norveška. Največ investicij je na področju komunikacij in transporta.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| ZDA | 4.517,6 |
| Nemčija | 2.112,3 |
| Norveška | 1.922,2 |
| Švedska | 1.695,9 |
| Združeno kraljestvo | 1.359,8 |
| Druge države | 5.220,7 |
| Skupaj | 16.828,5 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Komunikacije | 2.631,2 |
| Transport | 1.966,6 |
| Nepremičnine | 1.896,9 |
| Finančne storitve | 1.204,3 |
| Progr. opr. in IT storitve | 1.041,4 |
| Drugi sektorji | 8.088,3 |
| Skupaj | 16.828,5 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020
| Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Biogen | 697,8 |
| Vattenfall | 316,1 |
| Skanska | 310,7 |
| Siemens Wind Power | 224,6 |
| Siemens | 89,0 |
| Alfa Laval | 58,3 |
| A-Inspektion | 42,6 |
Vir: FDI Intelligence, september 2020.
Poglejte si tudi:
.
