Danska 
Predstavitev gospodarstva Danske
Predstavitev države
|
Uradni naziv: Mednarodna oznaka: Glavno mesto: Velikost (km2): Prebivalci (mio): Uradni jezik: Vera: BDP na prebivalca: Denarna enota: Čas: Klicna številka: |
Kongeriget Danmark / Kraljevina Danska DDK / DNK Kopenhagen 43.075 5,8 Danski Evangeličanski luteranci 74,8 %, muslimani 5,3 %, ostali 19,9 % 54.484 EUR (2019) Danska krona (DKK) Enako kot v Sloveniji + 45 |
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Kopenhagen | 1.320.629 |
| Aarhus | 277.086 |
| Odense | 179.601 |
| Aalborg | 115.908 |
Politični sistem
|
Politični sistem: |
Ustavna monarhija |
|
Pravni sistem: |
Temelji na ustavi iz l. 1953 |
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomni parlament (Folketing) ima 179 članov; Folketing je izvoljen za štiri leta, vendar se lahko |
|
Zadnje parlamentarne volitve so potekale 5. junija 2019, naslednje bodo leta 2023. |
|
|
Vodstvo države: |
Kraljica Margreta II, ki je prevzela prestol v januarju 1972 in ima le obredno vlogo. |
|
Izvršilna oblast: |
Na zadnjih parlamentarnih volitvah junija 2019 je slavila stranka Socialdemokratov pod vodstvom Mette Frederiksen, ki je za 4,4 % premagala liberalno stranko Venstre, dotedanjega premierja Larsa Lokkeja Rasmussena. Levi blok je dobil 90 od 179 sedežev v parlamentu. |
Danska je članica EU (European Union). Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Poleg tega je tudi članica WTO (World Trade Organization) in OECD (Organization for Economic Cooperation and Development).
Vir: EIU; Factiva, marec 2020.
Gospodarska politika vlade
Danska si je zastavila visoke podnebne cilje in spodbuja "zelene" tehnologije. Kratkoročna usmeritev vladne politike je povečati ponudbo delovne sile, preprečiti povečanje protekcionizma, skromno znižanje davka na dohodek, strožja pravila priseljevanja in večji nadzor nad socialnimi izdatki. Fiskalna konsolidacija je zastavljeni cilj v srednjeročnem obdobju, vendar bo napredek velik izziv zaradi umirjene gospodarske aktivnosti, nizke rasti produktivnosti, staranja prebivalstva in upadajoče proizvodnje nafte v Severnem morju. Politika si bo prizadevala za povečanje udeležbe na trgu dela in krepitev spodbud za delo preko pokojninske reforme.
Prednostne naloge nove, manjšinske socialdemokratske vlade bodo okolje, socialna država in priseljevanje. V okviru ambiciozne podnebne politike si je vlada zastavila cilj, do leta 2030 zmanjšati emisije ogljika za 70 % glede na raven iz leta 1990. Krepitev socialne države bo verjetno povzročila povečanje izdatkov za ukrepe finančne podpore in izobraževanje, ki se delno financirajo z zvišanji davkov. Ekonomska politika se bo preusmerila na levo. Vlada se je odločila umakniti več pobud, izvedenih v prejšnjem mandatu, na primer znižanje davka na dediščino in odpravo omejitve obdavčitve dobička iz delnic.
Vir: EIU; Factiva, marec 2020.
Poglejte si tudi:
.
