Danska

Predstavitev gospodarstva Danske

Predstavitev države

 
Uradni naziv Kongeriget Danmark / Kraljevina Danska
Mednarodna oznaka DDK/DNK
Glavno mesto Kopenhagen
Velikost (km2) 43.075
Prebivalci (mio) 5,8
Uradni jezik Danski. Več o poslovnem sporazumevanju 
Vera Evangeličanski luteranci (74,7 %), muslimani (5,5 %)
Denarna enota Danska krona (DKK)
Čas GMT + 1 (enako kot v Sloveniji). Poslovni čas
Klicna številka +45
 

Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev
Jutland 902.000
Kopenhagen 799.000
Southern Jutland 723.000
 

Politični sistem

Politični sistem:

Ustavna monarhija

Pravni sistem:

Temelji na ustavi iz l. 1953

Zakonodajna oblast:

Enodomni parlament (Folketing) ima 179 članov; Folketing je izvoljen za štiri leta, vendar se lahko 

 

Zadnje parlamentarne volitve so potekale 5. junija 2019, naslednje bodo leta 2023.

Vodstvo države:

Kraljica Margreta II, ki je prevzela prestol v januarju 1972 in ima le obredno vlogo.

Izvršilna oblast:

Na zadnjih parlamentarnih volitvah junija 2019 je slavila stranka Socialdemokratov pod vodstvom Mette Frederiksen, ki je za 4,4 % premagala liberalno stranko Venstre, dotedanjega premierja Larsa Lokkeja Rasmussena. Levi blok je dobil 90 od 179 sedežev v parlamentu.

Predsednica vlade: Mette Frederiksen (od 27.06.2019)

 

Danska je članica EU (European Union). Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Poleg tega je tudi članica WTO (World Trade Organization) in OECD (Organization for Economic Cooperation and Development).


Vir: EIU; Factiva, februar 2022.

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.
 

Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019

  2023* 2022* 2021 2020 2019
 Število prebivalcev (v mio): 5,9 5,8 5,8 5,8 5,8
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / / 146 145
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 350,2 343,9 337,4 312,4 310,4
 BDP per capita (v EUR): 59.789 58.933 58.030 53.933 53.766
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 347,8 330,5 313,7 309,7 311,0
 BDP per capita (PPP, v EUR): 59.395 56.647 53.955 53.475 53.873
 Rast BDP (v %): 2,8 2,7 2,9 -2,1 2,1
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 7,1 7,3 3,7 4,6 3,7
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 1,0 2,0 1,8 0,4 0,8
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -134,5 -121,8 -113,9 -88,4 -92,0
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 151,5 145,7 134,9 104,8 108,4
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 4,6 3,6 5,1 -7,0 5,0
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 4,6 4,3 5,9 -4,1 3,0
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 6,3 5,5 5,4 4,6 -3,1
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 126,7+ 424,9 367,6 329,0
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 44,6+ 140,0+ 117,1 114,5
Stopnja tveganja države (op): / 13 14 14 16
Razred tveganja (op): / A A A A
Enostavnost poslovanja**: / / / 4 3

 

Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-mar 2022 (posodobljeno junij 2022).
(/)  Podatek ni na voljo.

Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.

 

 

Vir: EIU; Factiva, marec 2022.

 

Povprečna in minimalna bruto plača

Danska nima zakonsko predpisane minimalne plače.
Najnižje plače na Danskem realno dosežejo približno 2.500 EUR bruto, oziroma 1.600 EUR neto, kar je precej več kot v drugih državah EU.

Povprečna mesečna plača je v letu 2021 znašala 43.487 DKK ali 5.847,38 EUR. Plača se  razlikuje po regijah. V dobro razvitih regijah in mestih, kot je Kopenhagen, doseže povprečna mesečna neto plača tudi do 2.900 EUR. 


Vrednosti DKK so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2021 2022* 2023* 2024*
Rast zasebne potrošnje 4,9 3,8 3,2 2,4
Rast javne potrošnje 1,6 1,4 1,0 0,7
Rast investicij 4,6 4,4 3,2 2,6


(*) EIU napoved.

Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

Danska je v letu 2021 izvozila za 134,9 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 113,9 mlrd EUR. Presežek v blagovni menjavi je znašal 21,1 mlrd EUR. V letu 2021 je Danska največ izvažala farmacevtske izdelke, strojno opremo, električno in elektronsko opremo, nafto in plin ter optično, tehnično in medicinsko opremo. Največ so v letu 2021 izvozili v Nemčijo (12,9 % od celotnega izvoza), sledijo Švedska, Norveška, Združeno kraljestvo in ZDA. Danska je v letu 2021 največ uvažala strojno opremo, električno in elektronsko opremo, nafto in plin, vozila ter farmacevtske izdelke. Največ so v letu 2021 uvozili iz Nemčije (20,6 % od celotnega uvoza), sledijo Švedska, Nizozemska, Kitajska in Poljska.
 

Danska - gibanje izvoza in uvoza blaga 2019 - 2024 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.

 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2021 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2021 % od celote
Stroji, jedrski reaktorji 12,1 Farmacevtski izdelki 15,6
Električna in elektronska oprema 9,5 Stroji, jedrski reaktorji 13,3
Mineralna goriva, olja 8,3 Električna in elektronska oprema 7,6
Vozila 8,1 Mineralna goriva, olja 4,9
Farmacevtski izdelki 5,4 Optična, tehn. in medic. oprema 3,8
 
Vodilni uvozni trgi 2021 % od celote Vodilni izvozni trgi 2021 % od celote
Nemčija 20,6 Nemčija 12,9
Švedska 12,6 Švedska 9,3
Nizozemska 8,2 Norveška 5,7
Kitajska 8,0 Združeno kraljestvo 5,0
Poljska 4,4 ZDA 4,7
Slovenija (33. mesto) 0,4 Slovenija (60. mesto) 0,1
 

Vir: Factiva; ITC, junij 2022.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Danskem so v letu 2018 znašale 97,1 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 7,3 %. Celotne izhodne TNI Danske so v letu 2018 znašale 161,1 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 4,6 %.
 
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Danskem 2019 - 2022 (grafični prikaz)

 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2021.
 

 
Struktura tujih neposrednih investicij 

V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 16,8 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je ZDA, sledita pa ji Nemčija in Norveška. Največ investicij je na področju komunikacij in transporta.
 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020

Država vlagateljica Obseg investicij
(v mio EUR)
ZDA 4.517,6
Nemčija 2.112,3
Norveška 1.922,2
Švedska 1.695,9
Združeno kraljestvo 1.359,8
Druge države 5.220,7
Skupaj 16.828,5
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
 
Panoga Obseg investicij
(v mio EUR)
Komunikacije 2.631,2
Transport 1.966,6
Nepremičnine 1.896,9
Finančne storitve 1.204,3
Progr. opr. in IT storitve 1.041,4
Drugi sektorji 8.088,3
Skupaj 16.828,5
 
 
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020  
 
Podjetje Obseg investicij
(v mio EUR)
Biogen 697,8
Vattenfall 316,1
Skanska 310,7
Siemens Wind Power 224,6
Siemens 89,0
Alfa Laval 58,3
A-Inspektion 42,6

 
 
 
Vir: FDI Intelligence, september 2020.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

 

.