Danska

Predstavitev gospodarstva Danske

Predstavitev države

Uradni naziv:

Mednarodna oznaka:

Glavno mesto:

Velikost (km2):

Prebivalci (mio):

Uradni jezik:

Vera:

BDP na prebivalca:

Denarna enota:

Čas:

Klicna številka:

Kongeriget Danmark / Kraljevina Danska

DDK / DNK

Kopenhagen

43.075

5,8 

Danski

Evangeličanski luteranci 74,8 %, muslimani 5,3 %, ostali 19,9 %

54.484 EUR (2019)

Danska krona (DKK)

Enako kot v Sloveniji

+ 45


Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev
Kopenhagen 1.320.629
Aarhus 277.086
Odense 179.601
Aalborg 115.908
 

Politični sistem

Politični sistem:

Ustavna monarhija

Pravni sistem:

Temelji na ustavi iz l. 1953

Zakonodajna oblast:

Enodomni parlament (Folketing) ima 179 članov; Folketing je izvoljen za štiri leta, vendar se lahko 

 

Zadnje parlamentarne volitve so potekale 5. junija 2019, naslednje bodo leta 2023.

Vodstvo države:

Kraljica Margreta II, ki je prevzela prestol v januarju 1972 in ima le obredno vlogo.

Izvršilna oblast:

Na zadnjih parlamentarnih volitvah junija 2019 je slavila stranka Socialdemokratov pod vodstvom Mette Frederiksen, ki je za 4,4 % premagala liberalno stranko Venstre, dotedanjega premierja Larsa Lokkeja Rasmussena. Levi blok je dobil 90 od 179 sedežev v parlamentu.

Predsednica vlade: Mette Frederiksen

 

Danska je članica EU (European Union). Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Poleg tega je tudi članica WTO (World Trade Organization) in OECD (Organization for Economic Cooperation and Development).


Vir: EIU; Factiva, marec 2020.

 

Gospodarska politika vlade

Danska si je zastavila visoke podnebne cilje in spodbuja "zelene" tehnologije. Kratkoročna usmeritev vladne politike je povečati ponudbo delovne sile, preprečiti povečanje protekcionizma, skromno znižanje davka na dohodek, strožja pravila priseljevanja in večji nadzor nad socialnimi izdatki. Fiskalna konsolidacija je zastavljeni cilj v srednjeročnem obdobju, vendar bo napredek velik izziv zaradi umirjene gospodarske aktivnosti, nizke rasti produktivnosti, staranja prebivalstva in upadajoče proizvodnje nafte v Severnem morju. Politika si bo prizadevala za povečanje udeležbe na trgu dela in krepitev spodbud za delo preko pokojninske reforme.

Prednostne naloge nove, manjšinske socialdemokratske vlade bodo okolje, socialna država in priseljevanje. V okviru ambiciozne podnebne politike si je vlada zastavila cilj, do leta 2030 zmanjšati emisije ogljika za 70 % glede na raven iz leta 1990. Krepitev socialne države bo verjetno povzročila povečanje izdatkov za ukrepe finančne podpore in izobraževanje, ki se delno financirajo z zvišanji davkov. Ekonomska politika se bo preusmerila na levo. Vlada se je odločila umakniti več pobud, izvedenih v prejšnjem mandatu, na primer znižanje davka na dediščino in odpravo omejitve obdavčitve dobička iz delnic.



Vir: EIU; Factiva, marec 2020.


Poglejte si tudi:

Pregled gospodarskih gibanj

Gospodarske panoge

 

.