Napovedana rast povpraševanja po kitajskih sončnih panelih
Bojkotiranje ruske dobave energije bo v Evropi do leta 2030 povzročilo 4 kratno povečanje sončnih in vetrnih elektrarn
Odkar je Rusija 24. februarja napadla Ukrajino, so cene primarnih surovin (nafta, nikelj, pšenica) narasle na rekordne vrednosti zaradi skrbi glede motenj dobavne verige.ZDA so uvedle sankcije proti Rusiji in njenemu ključnemu izvozu, s čimer so spodbudile tudi Evropsko unijo k sprejetju ukrepov za izgradnjo alternativnih virov energije.
Evropska komisija je 8. marca predlagala, da Evropa postane neodvisna od ruskega fosilnega goriva s pospešenim prehodom na obnovljivo energijo. Evropska unija, ki trenutno 40 % energije uvozi iz Rusije, namerava ta obseg do konca leta 2022 zmanjšati za dve tretjini.
To bi do leta 2030 zahtevalo skoraj 4 kratno povečanje nameščenih zmogljivosti (480 GW vetrnih elektrarn in 420 GW sončnih elektrarn) glede na sedanje ravni. Pobuda bi lahko do leta 2030 dvignila nameščene zmogljivosti sončne energije v EU na 585 GW, kar bi lahko nadomestilo izgubo 20 milijard kubičnih metrov letnega uvoza ruskega plina.
Japonska investicijska banka Daiwa Capital Markets ocenjuje, da bo čezmorsko povpraševanje po kitajskih sončnih panelih ostalo močno kljub visokim cenam. Poleg skrbi glede varnosti oskrbe, je rusko-ukrajinski konflikt spodbudil uporabnike energije tudi k hitrejšemu preusmerjanju na obnovljive vire.
Sončni paneli trenutno dosegajo ceno okoli 1,88 CNY na vat. Cene so decembra lani dosegle 2,1 CNY, kar je bila najvišja vrednost od julija 2019, ko so se močno povišale cene surovin, kot je polisilicij.
Po ocenah Asia Europe Clean Energy, bodo cene sončnih panelov še nekaj časa ostale povišane, preden se bodo po Q4 2022 spet znižale, ko bodo na voljo dodatne nove zmogljivosti za surovine.
Kitajska letna zmogljivost polisilicija se lahko do leta 2025 poveča na 3 mio ton, kar je dovolj za proizvodnjo 1.000 GW plošč, ob predpostavki, da bodo vsi projekti, objavljeni v zadnjih 18 mesecih, zgrajeni po načrtih.
Kitajska je največja svetovna proizvajalka sončnih panelov in hkrati tudi njihov največji trg
EU je lani namestila rekordnih 25,9 GW sončnih elektrarn, Kitajska pa 54,9 GW, kljub velikemu pomanjkanju materiala, logističnim izzivom in povišanju cen izdelkov.EU bi lahko letos namestila dodatnih 30 GW, meni združenje SolarPower Europe, ki ima sedež v Bruslju.
Evropa, vključno z državami, ki niso članice EU, je bila do sedaj največji izvozni trg za kitajske sončne panele. Lani je Kitajska na ta trg izvozila za 45 GW sončnih panelov, kar je 54 % več kot leta 2020, saj je regija okrepila prizadevanja za boj proti podnebnim spremembam.
Proizvodnja sončnih kolektorjev na Kitajskem je po uradnih podatkih lani poskočila za 46 % na 182 GW. Izvoženih je bilo približno 100,5 GW v vrednosti 25 mlrd USD, kar je 27 % več kot leto prej.
Nova politika EU za obnovljive vire energije se bo začela odražati v dobavah kitajskih sončnih panelov šele prihodnje leto, ko bo na voljo več komponent.
Industrijsko združenje SolarPower Europe je v začetku tega meseca pozvalo Evropsko komisijo, naj do leta 2030 poveča zmogljivost sončnih elektrarn na 1.000 GW. Pred tem je predvidevalo, da bo do leta 2030 v skladu z obstoječimi politikami mogoče vzpostaviti 672 GW sončne zmogljivosti.
Združenje je 8. marca predlagalo ukrepe, vključno z obveznimi instalacijami sončnih elektrarn v novih stavbah, prepovedjo uporabe kotlov na fosilna goriva in zamrznitvijo pristojbin za priključitev na omrežje. Pri tem je namenjena 1 mlrd EUR za pomoč pri povečanju lastnih proizvodnih zmogljivosti solarnih panelov.
Osem vodilnih evropskih proizvajalcev solarnih panelov je januarja letos lobiralo pri Evropski komisiji za podporo politike pri povečanju letne zmogljivosti solarnih panelov EU, iz trenutno 2 GW na 20 GW do leta 2030, z namenom povečanja energetske varnosti.
Kljub temu bo Evropa v tem desetletju še vedno zelo odvisna od uvoza, zlasti iz Kitajske, glede na naložbe in čas, ki je potreben za razvoj lokalne dobavne verige.
Viri: Factiva, South China Morning Post
