Po padcu cen nafte vlagatelji zapuščajo Rusijo in druge razvijajoče se trge
Mednarodni vlagatelji so prejšnji teden umaknili s trgov držav v razvoju 6,6 mlrd EUR, kar je do sedaj največji znesek v zadnjih petih letih. Tveganja recesije svetovnega gospodarstva in padanje cen nafte silijo vlagatelje k množičnemu zmanjševanju tveganih naložb. Opaža se tudi odliv sredstev iz ruskih skladov za približno 36,4 mio EUR na teden, medtem ko naložbe v sklade denarnega trga in plemenitih kovin naraščajo.
Po podatkih Emerging Portfolio Fund Research (EPFR) mednarodni vlagatelji aktivno zmanjšujejo svojo prisotnost na razvijajočih se trgih. Po ocenah so v tednu, ki se je končal 22. aprila, skladi, katerih naložbena politika je usmerjena v razvijajoče se trge, izgubili 6,6 mlrd EUR. To je desetkrat več kot pred enim tednom in rekord od konca avgusta 2015, ko so vlagatelji zaradi strahu pred upočasnitvijo kitajskega gospodarstva umaknili iz držav v razvoju več kot 9,2 mlrd EUR. Od sredine februarja 2020 je bilo že umaknjenih že 22,7 mlrd EUR.
Zmanjševanje tveganih naložb se je začelo, ko se je korona virus razširil izven Kitajske. Oblasti mnogih držav so bile prisiljene uvesti stroge karantenske ukrepe, kar je privedlo do zaustavitve delovanja večine podjetij. Analitiki so napovedali še večjo recesijo kot je bila leta 2008. Šele skupni ukrepi finančnih regulatorjev razvitih držav, za pomoč gospodarstvom s finančnimi sredstvi, so razmere delno stabilizirali. Trenutno povečanje odlivov iz skladov držav v razvoju še naprej kaže na visoko stopnjo strahu na trgu, povezano s strahovi pred negativnimi posledicami za gospodarstva, tako razvitih držav kot držav v razvoju, pred vplivom omejevalnih ukrepov.
Padec cen na svetovnem trgu nafte, ki se je zgodil prejšnji teden, je še dodatno prestrašil vlagatelje. Terminske pogodbe za zahodno-teksaško lahko nafto z dobavo v maju so na borzi v New Yorku prvič v zgodovini padle pod ničlo. Kljub tehnični naravi padca je bila prizadeta tudi evropska nafta. Cena pogodbe o nafti Brent se je znižala za 23 % na 21,4 USD za sod. Negativna dinamika cen nafte je vplivala na trge tveganega kapitala, zlasti na države v razvoju, od katerih so mnoge neto izvoznice nafte. Ameriška banka Bank of America je ugotovila, da so cene nafte po najnižjih cenah dejavnik, ki povečuje tveganje plačilne sposobnosti razvijajočih se gospodarstev.
Splošni trend padanja cen nafte je vplival tudi na sklade v Rusiji, iz katerih so vlagatelji v preteklem tednu umaknili 36,4 mio EUR. Vendar so ti odlivi v primerjavi z drugimi državami BRIC majhni. Odlivi iz kitajskih skladov so na primer znašali 1,3 mlrd EUR, iz indijskih skladov pa 230 mio EUR. Zaradi stalnih groženj s sankcijami v zadnjih letih, so se nekateri tuji vlagatelji že prej ogibali Rusije, tako da padec sedaj ni tako velik. Poleg tega mednarodni vlagatelji opozarjajo na dejstvo, da je rusko gospodarstvo v krizo stopilo v veliko boljšem stanju, kot je vstopilo v krizo v letih 2008–2014. Rusija tudi izstopa iz skupine držav v razvoju po prisotnosti pomembnih zlatih in deviznih rezerv in izredno nizkem dolgu.
V prihodnjih mesecih bo zanimanje vlagateljev osredotočeno predvsem v sklade denarnega trga in na plemenite kovine. Po podatkih EPFR so naložbe v take sklade v preteklem tednu znašale 114,5 mlrd EUR, oziroma 2,1 mlrd EUR. V primeru svetovne krize ima zlato dober potencial rasti, skladi denarnega trga pa omogočajo, da vlagatelji še naprej prejemajo vsaj nekaj prihodkov, ne da bi svoja sredstva izpostavili tveganju.
Vir: Factiva; Russian Media Monitoring Agency
Več informacij o globalnih trendih na področju energetike
