Kako bo tekstilna strategija EU spremenila modno industrijo?

 

Strategija EU za trajnostni in krožni tekstil 

Decembra 2023 je EU objavila nova pravila za zatiranje hitre mode, tretje najbolj onesnažujoče industrije na svetu. EU je bila vodilna v prizadevanjih za prehod s hitre mode na krožni model. Leta 2022 je EU uvedla strategijo za trajnostni in krožni tekstil, ki je zdaj postopoma vključena v nove in obstoječe predpise, ki bi morali začeti veljati do leta 2030.

Strategija EU za trajnostni in krožni tekstil določa načrt, vključno s konkretnimi točkami ukrepanja, da bodo do leta 2030 vsi tekstilni izdelki, ki se bodo prodajali v EU, trajnostni, da jih bo mogoče reciklirati, da bodo v največji možni meri izdelani iz recikliranih vlaken, brez nevarnih snovi in proizvedeni na področju socialnih pravic in okolja.

Cilj novih pravil je zagotoviti, da ima ves tekstil ekološki dizajn. Od načrtovanja do proizvodnje naj bi bili vodilni načeli trajnost in krožnost. Izdelkov, ki niso izdelani z namenom recikliranja, po letu 2030 ne bo več mogoče prodajati na trgu EU. Ta vizija lahko postopoma usmerja tudi preostali svet k bolj zeleni Evropi.

Glede na novo strategijo bo bistvenega pomena že samo oblikovanje izdelkov. To je še posebej pomembno z vidika ravnanja z odpadki, saj bodo strupeni materiali, vključeni v tekstilni izdelek, povzročili težave po poteku življenjske dobe izdelka. Če izdelki ne bodo zasnovani za recikliranje, bodo večje težave z ravnanjem z odpadki.

Okvirna direktiva EU o odpadkih tudi poziva države članice, naj vzpostavijo register vseh podjetij, ki dajejo izdelke na trg EU. Ti proizvajalci bodo imeli tako imenovano razširjeno odgovornost proizvajalca in bodo morali plačati finančni prispevek za stroške ravnanja s tekstilnimi odpadki. Pristojbina bo eko modulirana, kar pomeni, da bolj ko bo izdelek mogoče ponovno uporabiti ali reciklirati, nižja bo pristojbina, kar bo podjetja v modni industriji spodbudilo k prehodu na trajnostne modele.

Skrb, ki jo vzbuja vizija, pa je vprašanje izvoza rabljenih tekstilnih odpadkov v države zunaj EU, kjer pogosto končajo na odlagališčih.
Pristojbine iz shem odgovornosti bodo zato uporabljene tudi za financiranje pregledov odhodnih pošiljk, da se bo preverilo, ali gre za odpadke ali ne.

Vendar so zahteve za razširjeno odgovornost proizvajalca še vedno daleč od uveljavitve in države članice imajo še kar nekaj časa, da izdelke pripravijo na te nove določbe.

Novi predpisi bodo leta 2030 pomagali zmanjšati odvisnost modne industrije od fosilnih goriv. Nova tekstilna strategija lahko utre pot modni industriji, da bo delovala trajnostno in bo uravnovesila svojo gospodarsko vlogo z vidika okoljske in družbene odgovornosti.

Digitalni potni listi izdelka bodo imeli ključno vlogo pri spodbujanju krožnosti, saj bodo potrošnikom dali informacije o tem, kako je bil izdelek izdelan in ali vsebuje fosilna goriva ali ne.

Predpisi bodo korenito spremenili način delovanja modne industrije in pokazali, kako upravljati celoten življenjski cikel izdelka, vključno s koncem življenjske dobe.

Tekstilni izdelki, ki ne bodo izpolnjevali minimalnih zahtev glede učinkovitosti z ekološkega vidika, ne bodo dovoljeni na trgu EU.

Novi predpisi o odpadkih bodo zajemali tudi neprodane potrošniške izdelke, vključno z oblačili in bodo vključevali prepoved odlaganja neprodanih izdelkov.


 

Novi potrošniški trendi spodbujajo razcvet rabljenih luksuznih oblačil 

Zaradi okoljske ozaveščenosti potrošnikov in tehnološkega napredka se hitro razvija tudi trg rabljenih luksuznih modnih izdelkov.
 
Glede na tržno raziskavo ResearchAndMarkets je velikost evropskega trga rabljenega luksuznega blaga leta 2023 dosegla 16,6 mlrd EUR. Po napovedih naj bi trg do leta 2032 rasel po 7,47 % povprečni letni stopnji ter leta 2032 dosegel 31,8 mlrd EUR.

Ker kupci vse bolj dajejo prednost trajnosti in vrednosti, platforme za nadaljnjo prodajo omogočajo dostop do zaželenih dizajnerskih kosov po dostopnejših cenah.
 
V ospredju te revolucije pri preprodaji je Tradebyte, vodilna integracijska platforma, ki povezuje blagovne znamke in trgovce s potrošniki na različnih trgih. Ekosistem Tradebyte sestavlja več kot 90 spletnih platform ter več kot 1.000 blagovnih znamk na več kot 30 trgih.



Kljub hitri rast trga so številne luksuzne modne hiše še vedno zaskrbljene glede sprejemanja trga rabljenih izdelkov. Bojijo se namreč, da bi to lahko oslabilo ekskluzivnost in dojemanje vrednosti njihove blagovne znamke. A zaskrbljenost je odveč, saj nadaljnja prodaja ponuja strateško priložnost za pridobivanje naslednje generacije potrošnikov luksuznih modnih izdelkov po polni ceni.

Luksuzna znamka Louis Vuitton, ki je v lasti francoske družbe LVMH, je bila ena prvih, ki je predstavila digitalne izdelke v metaverzumu, ter je dober primer prizadevanj podjetja, da pritegne mlajše potrošnike prek novih kanalov.

Uspeh rabljenih luksuznih modnih izdelkov na spletu je razmeroma nov pojav, ki ga je omogočil tehnološki razvoj, ki poenostavlja postopke, kot so preverjanje pristnosti, cene in logistika.

A gonilna sila tega trenda so spreminjajoče se potrošniške navade, zlasti med mlajšimi generacijami. Mladi zdaj kupujejo več luksuzne mode, ki je dostopna prek novih, sodobnih kanalov. Mladi potrošniki redko vstopijo v vrhunsko trgovino, lahko pa na spletu kupijo luksuzne kose iz druge roke po bolj dostopnih cenah. Ti mladi potrošniki običajno namenjajo fiksen proračun za izdatke za modo. Namesto pogostega nakupa poceni izdelkov hitre mode, gravitirajo h kakovostnejšim naložbenim kosom prestižnih blagovnih znamk prek trga za nadaljnjo prodajo.

Pričakovanja mlajših potrošnikov presegajo dostop do izdelkov in cenovno dostopnost. Transparentnost in trajnost sta vedno med prvimi prioritetami, ko kupujejo modne izdelke. Zato morajo blagovne znamke zagotoviti podrobne informacije o izvoru, sledljivosti materiala ter možnostih popravil in predelave.
 
Z vključevanjem kanalov za nadaljnjo prodajo, ki podpirajo krožnost in obenem zagotavljajo poglobljene izkušnje, ki temeljijo na vrednotah, po katerih hrepenijo sodobni potrošniki, lahko luksuzne znamke spletejo trajne povezave s kupci, ki bodo ohranili njihova podjetja v prihodnjih desetletjih.
 
 
Viri: Factiva, Just-Style, MarketLine, ResearchAndMarkets
 
 

Preberite še:

Globalni trendi na področju zelene tehnologije

Evropski parlament je sprejel direktivo o pravici do popravila

Trend trajnostnega nakupovanja je v porastu




Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo: 
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.