Kriza bolgarskega farmacevtskega trga ogroža paciente

 

Lani je bilo z bolgarskega trga umaknjenih 152 zdravil

Farmacevtski trg v Bolgariji se sooča s krizo, saj je bilo leta 2024 zaradi začasne ukinitve dovoljenj za promet umaknjenih 152 zdravil, kar je posledica komercialne netrajnosti.

Komercialna netrajnost nastopi, ko sta proizvodnja in vzdrževanje zdravila na trgu dražja od prihodkov, zaradi česar so proizvajalci prisiljeni umikati izdelke, tudi ko jih bolniki potrebujejo.

Glede na letno poročilo Bolgarske agencije za zdravila BDA so ti umiki nesorazmerno prizadeli kritična terapevtska področja, zlasti citostatike in imunosupresivne zdravil, kardiovaskularna zdravila, nesteroidna protivnetna zdravila in narkotične analgetike, hormone in antibiotike. 

 
 

Zaradi umika zdravil s trga je posledično ogroženo zdravje številnih bolnikov

Bolgarsko združenje za razvoj vzporedne trgovine z zdravili BAMPTD je v zadnjem letu prejelo 2.700 poročil o zdravilih, ki niso na zalogi, pri čemer pacienti pogosto ostanejo brez alternativ ali ustreznega obveščanja o umiku zdravil.

Zaradi teh razmer nato iščejo zdravila prek nepooblaščenih kanalov in se potencialno izpostavljajo ponarejenim izdelkom, s tem pa ogrožajo svoje zdravje ali celo življenje.
 

Kriza pomanjkanja zdravil v Bolgariji poudarja potrebo po nujni regulativni reformi

Analitiki Fitch Solutions ocenjujejo, da bo nadaljnje pomanjkanje zdravil vplivalo na izboljšanje bolgarske farmacevtske trgovinske bilance ter hkrati negativno vplivalo na rast farmacevtskega trga.

Farmacevtski sektor bo do leta 2025 še naprej predstavljal približno 32 % vseh izdatkov za zdravstvo, kar kaže na njegov pomemben, a omejen položaj v širšem bolgarskem zdravstvenem sistemu.

Vladna zadržanost do popolne integracije s farmacevtskimi politikami EU bo omejila učinkovitost domačih ukrepov za reševanje težav z oskrbo.
Ta najnovejši razvoj dogodkov poudarja strukturne slabosti bolgarskega farmacevtskega trga, zlasti njegovo neprivlačnost za proizvajalce zaradi cenovnih omejitev in birokratskih ovir.

Umiki zdravil s trga zaradi pomanjkanja dobičkonosnosti odražajo nenehno napetost med bolgarsko politiko omejevanja stroškov, vključno z njenim sistemom referenčnih cen, ki kot merila uporablja več držav EU, ter potrebo po zagotavljanju dosledne oskrbe z zdravili.

Bolgarija je ena najrevnejših držav v EU. Njeno vztrajanje pri ohranjanju nadzora nad politiko zdravil, kljub zakonu EU o kritičnih zdravilih, kaže na vladno zadržanost, da bi se odpovedala regulativnim pristojnostim, kljub omejitvam domačega farmacevtskega sistema.

Poskus ministrstva za zdravje, da bi izboljšalo oskrbo s 40 onkološkimi zdravili z zmanjšanjem birokratskih ovir, predstavlja tiho priznanje neuspeha sistema, vendar ne obravnava temeljnih cenovnih vprašanj, ki spodbujajo komercialne umike zdravil. 

Vzporedne trgovinske omejitve se bodo po mnenju Fitch Solutions izkazale za neučinkovite kot dolgoročna rešitev za pomanjkanje zdravil, če se ne bodo obravnavali osnovni izzivi na področju cen in povračil stroškov.

Domači proizvajalci, kot je Sopharma, se soočajo z nestabilnim trgom in nepredvidljivimi dobavnimi verigami.

Za globalne inovativne proizvajalce zdravil ostaja bolgarski trg izziv zaradi restriktivnih politik cen in povračil stroškov, kljub prizadevanjem države za poenostavitev postopkov kliničnih preskušanj, saj je bilo konec leta 2024 zabeleženih 790 tekočih preskušanj. 

Ministrstvo za zdravje je v začetku leta 2025 napovedalo, da bo sprejelo ukrepe za izboljšanje oskrbe za 40 zdravil za zdravljenje onkoloških bolezni z zmanjšanjem birokratskih ovir za podjetja, ki jih uvažajo. Ta pobuda sicer priznava problem, vendar ne obravnava temeljnih vprašanj privlačnosti trga, ki jih je opredelil BAMPTD.

Poleg tega se je bolgarska prepoved ponovnega izvoza nekaterih zdravil za sladkorno bolezen in otroških antibiotikov, ki traja že več kot eno leto, izkazala za neučinkovito kot dolgoročna rešitev, kar poudarja potrebo po celovitejših reformah mehanizmov oblikovanja cen in povračil v državi.
 

Blagovna menjava Slovenije in Bolgarije v farmacevtski industriji 

Slovenija je v Bolgarijo leta 2024 izvozila za 150,46 mio EUR farmacevtskih izdelkov, kar je predstavljalo 40 % celotnega izvoza Slovenije v Bolgarijo.
 

Vrednost blagovne menjave farmacevtskih izdelkov (Slovenija-Bolgarija; v 1.000 EUR)

Viri:

• Factiva
• EurActiv
• Weekly Emerging Markets Monitor
• Fitch Solutions
• Statistični urad RS
• Foto: iStock

 

Preberite tudi:

Globalni trendi na področju farmacije

Število lekarn je v Bolgariji 2 krat večje od evropskega povprečja

Bolgarski farmacevtski trg

Poslovno okolje Bolgarije



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.