Poraba vina v EU bo upadala vsaj še do leta 2035

 

Poraba vina v EU bo še naprej upadala

Po zadnjih ugotovitvah Evropske komisije bo poraba vina v EU v naslednjih 10 letih še naprej upadala, kar je posledica spreminjajočih se navad in preferenc potrošnikov.

Po poročilu EU Agricultural Outlook 2025-2035 bo poraba vina v EU do leta 2035 upadala s povprečno letno stopnjo 0,9 % in bo leta 2035 dosegla približno 19,3 litrov na prebivalca, kar je -9 % upad glede na obdobje 2021–2025.
 

Dejavniki upada porabe

Glavni vzroki:

• zaskrbljenost potrošnikov glede zdravja
• politike, ki spodbujajo zmerno uživanje alkohola zaradi zdravja
• naraščajoča konkurenca drugih pijač

Največji upad je opazen pri mladih potrošnikih, ki v veliki meri omejujejo uživanje alkohola.

Čeprav upad ni enakomeren po vseh državah EU, so največji upad porabe zaznale države z zgodovinsko visoko porabo vina, kot sta Francija in Nemčija.
 

 

Prodaja vin z nizko vsebnostjo alkohola raste, a ostaja majhna

V EU narašča prodaja vin z nizko vsebnostjo alkohola in brez alkohola, vendar naj bi prodajni obseg ostal majhen.

Upad porabe vina se že kaže tudi na ključnih izvoznih trgih EU, kot so ZDA in Združeno kraljestvo. Po napovedih analitikov bo proizvodnja vina v EU v naslednjem desetletju upadala za -0,5 % letno, kar bo zmanjšalo proizvodnjo na 138 mio hektolitrov.
 

Podpora EU: delna rešitev

Vinarji po EU se soočajo s presežkom vina, zato so nekatere države, kot sta Francija in Nemčija, pozvale EU k ukrepom za podporo odstranjevanja vinske trte.

Decembra 2025 sta Evropski parlament in Svet EU dosegla dogovor o podpori vinskemu sektorju, ki vključuje financiranje odstranjevanja vinske trte z EU sredstvi.

V Franciji bo za ta ukrep namenjenih 130 mio EUR, ukrep pa velja tudi za Italijo in Španijo. Cilj je omejiti ponudbo ob upadajočem povpraševanju.

Francoski načrt odstranjevanja vinske trte predvideva umik 1,5 mio hl z trga (le 10 % ocenjenega presežka zalog v letu 2025).

Vendar ukrep rešuje le del strukturnega neravnovesja, saj se osredotoča zgolj na proizvodnjo in ne upošteva upada porabe ali spreminjajočih se potrošniških navad.



 

Neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem

Globalna proizvodnja in poraba vina sta v zadnjem desetletju upadli za skoraj -10 %, pri čemer je upad v Evropi še izrazitejši – poraba je od leta 2000 upadla za -25 %.

Francija je izgubila status vodilne svetovne proizvajalke v korist Italije, povpraševanje pa še naprej upada. V letu 2025 je globalna poraba dosegla zgodovinsko nizko raven 214 mio hektolitrov.
 

Naraščajoče težave pri izvozu

Evropski vinarji se soočajo z izzivi na mednarodnih trgih. Na Kitajskem je poraba vina od pandemije upadla za več kot -60 %, medtem ko nove carinske ovire v ZDA otežujejo dostop evropskim izvoznim podjetjem. Te težave pri izvozu dodatno slabijo že tako ranljivo industrijo.

Evropska komisija opozarja, da je rast izvoza vina negotova, predvsem zaradi začasnega zmanjšanja pošiljk v ZDA, ki predstavljajo glavni izvozni trg EU.

Med letoma 2025 in 2035 naj bi izvoz vina iz EU upadel za -0,6 % letno, uvoz pa za -1,9 % letno.

Tudi Združeno kraljestvo, 2. največji izvozni trg, beleži zmanjšanje pošiljk iz EU.

Čeprav trgi, kot sta južna Amerika in Afrika, beležijo naraščajoče povpraševanje po evropskem vinu, to ne bo dovolj za stabilizacijo izvoza EU.
 

Viri:

• Factiva
• Just-Drinks
• Coface
• Foto: iStock

 

Preberite še:

Globalni trendi na področju hrane in pijače

Poslovno okolje Francije


Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo: 
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.