Skok cen gnojil ogroža globalno pridelavo hrane

 

Skok cen gnojil in motnje v dobavah pritiskajo na kmetovalce

Globalni kmetijski sektor se sooča z novim valom rasti cen gnojil, ki ga je sprožila vojna v Iranu. Gre za 2. večji skok cen v zadnjih 4 letih, vendar tokrat nizke cene žit ne omogočajo ublažitve posledic.

Posledično številni kmetje že prilagajajo setvene načrte, kar povečuje tveganje za zmanjšanje svetovne pridelave hrane v prihodnjem letu.
 
 
 

Strateška vloga Bližnjega vzhoda v dobavni verigi

Bližnji vzhod predstavlja eno ključnih središč proizvodnje gnojil, pri čemer pomemben delež globalne trgovine poteka skozi Hormuško ožino. Zaradi konflikta je pomorski promet na tem območju praktično obstal, kar je povzročilo resne motnje v dobavah.

Dobava sečnine, enega ključnih dušikovih gnojil, iz največjega globalnega proizvodnega obrata v Katarju je bila ustavljena. Hkrati so omejeni tudi tokovi žvepla in amonijaka, ki sta ključni surovini za proizvodnjo različnih vrst gnojil.

Analitiki opozarjajo, da je trenutna kriza lahko še resnejša od motenj, ki jih je leta 2022 povzročila ruska invazija na Ukrajino.
 

Največji pritisk je na trg sečnine

Od začetka konflikta konec februarja so cene gnojil močno narasle, pri čemer je sečnina zabeležila najizrazitejšo rast, kar odraža izpad približno 1/3 količin, ki se običajno izvozijo iz Perzijskega zaliva.

Nekatere države, kot je Indija, so sicer povečale uvoz kljub skoraj podvojeni ceni v primerjavi z obdobjem pred 2 mesecema, vendar si številni kmetje takšnih stroškov ne morejo privoščiti. Za razliko od leta 2022, ko so visoke cene žit delno izravnale višje stroške, so danes cene pridelkov bistveno nižje. Na primer, cena pšenice v Chicagu je približno polovico nižja kot pred 4 leti.

Dušikova gnojila, kot je sečnina, so ključna za stabilne pridelke in kakovost, zlasti pri pšenici. Čeprav lahko kmetje začasno zmanjšajo uporabo fosforja in kalija brez takojšnjega vpliva na pridelek, bi se lahko tudi ta možnost omejila zaradi motenj na trgih fosfatov.

Analitiki opozarjajo, da bi lahko nekateri pridelovalci zmanjšali uporabo gnojil in s tem tvegali nižje donose.
 

Motnje v proizvodnji in dobavi

Od začetka konflikta je bilo izgubljenih najmanj 2 mio ton proizvodnje sečnine, kar predstavlja približno 3 % letne pomorske trgovine. Poleg tega je v Perzijskem zalivu obtičalo skoraj 1 mio ton že naloženega blaga.

Tudi ob morebitni hitri umiritvi razmer bo normalizacija dobave trajala več tednov ali mesecev.
 

Tveganja za svetovno prehransko varnost

Kratkoročni vpliv na globalno preskrbo s hrano je za zdaj omejen, saj imajo številne kmetije še zaloge gnojil, svetovne zaloge žit pa so zaradi lanskih rekordnih letin relativno visoke. Kljub temu mednarodne institucije že znižujejo napovedi prihodnjih pridelkov.

Organizacije, kot je Mednarodni svet za žita, opozarjajo na poslabšanje obetov, Združeni narodi pa izpostavljajo tveganja za prehransko varnost v državah v razvoju.

Podobno kot leta 2022 bi lahko visoki stroški gnojil ponovno najbolj prizadeli uvozno odvisne regije, zlasti v vzhodni Afriki.
 

Prvi znaki zmanjševanja pridelave

Prve posledice so že vidne.
 

• V zahodni Avstraliji naj bi se površine za pridelavo pšenice zmanjšale za -14 %, saj kmetje prehajajo na manj stroškovno intenzivne kulture.
• V Braziliji analitiki pričakujejo zmanjšano uporabo gnojil in prehod na cenejše, manj učinkovite alternative.
• V jugovzhodni Aziji bi lahko upadla pridelava palmovega olja, medtem ko v Evropi kmetje zmanjšujejo setev koruze in uporabo dušikovih gnojil, kar lahko vpliva na kakovost pridelka.

Največje tveganje pa se nakazuje pri jesenski setvi, kjer bi lahko finančne omejitve povzročile zmanjšanje skupnih površin za pridelavo žit.

Posledice trenutne krize bi bile lahko najbolj izrazite šele pri letini leta 2027.


Viri:

• Factiva
• Reuters
• Foto: iStock

 

Preberite še:

Globalni trendi na področju hrane in pijače

Globalni trendi na področju kemične industrije
 

Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo: 
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.