Zaradi ameriške cenovne politike podjetja odlašajo z lansiranjem zdravil v EU

 

Pritisk ameriške cenovne politike

Farmacevtska podjetja vse pogosteje odlašajo z lansiranjem novih zdravil v Evropi, saj se soočajo z negotovostjo, povezano s cenovno politiko v ZDA in pristopom administracije Donalda Trumpa k oblikovanju cen zdravil.

Bela hiša si prizadeva znižati stroške zdravil na recept v ZDA, ki tradicionalno plačujejo bistveno več kot druge bogate države. Trump trdi, da je industrija nepravična do ameriških potrošnikov, zato je skušal stroške za Američane povezati s cenami, ki se plačujejo drugje, vključno z Evropo. Gre za t. i. sistem cen po načelu države z največjimi ugodnostmi (most-favoured-nation pricing - MFN).

 
 

Vpliv cenovnih razlik na strategije lansiranja zdravil

Farmacevtska podjetja so se znašla v zapletenem položaju, saj morajo uravnotežiti strategijo lansiranja izdelkov na ključnem ameriškem trgu, vrednem 700 mlrd USD, z razmeroma nižjimi cenami v Evropi. Posledično nekatera podjetja raje odložijo vstop na evropske trge, da ne bi zniževala cen, ki jih lahko dosežejo v ZDA.

V Evropi se vlade o cenah pogajajo neposredno za svoje nacionalne zdravstvene sisteme, s čimer ohranjajo nizke stroške. ZDA imajo kompleksen sistem, v katerem se proizvajalci o cenah pogajajo z zavarovalnicami, upravljavci lekarniških ugodnosti in drugimi, hkrati pa ponujajo rabate in popuste na kataloške cene.

Francoski zdravstveni organ (HAS) opozarja, da farmacevtska podjetja vse pogosteje odlagajo odločitve o zgodnjem dostopu do zdravil v Franciji, ki pacientom omogoča dostop do nekaterih zdravil še pred uradno odobritvijo. Število odločitev v okviru sistema zgodnjega dostopa se je zmanjšalo s 25 v letu 2024 na 10 v letu 2025.

Francija je med evropskimi trgi z najnižjimi cenami zdravil, kjer cene dosegajo približno tretjino ameriških. Ker Francija in Nemčija pogosto vplivata na referenčno oblikovanje cen v drugih evropskih državah, imajo odločitve o lansiranju v teh državah širše posledice za celoten evropski trg.

Podatki GlobalData kažejo, da je število lansiranj novih zdravil v Evropi močno upadlo, odkar so ZDA maja lani uvedle mednarodno referenčno določanje cen.

Število lansiranj zdravil na trgih EU je v 10 mesecih po Trumpovem izvršnem ukazu upadlo za približno -35 % v primerjavi s predhodnimi 10 meseci. Odlašanje z lansiranjem po nižjih cenah v EU bi lahko pomagalo dlje časa ohraniti višje cene v ZDA.
 

Poslovne odločitve farmacevtskih podjetij

Negotovost se odraža tudi v konkretnih poslovnih odločitvah.

Ameriško farmacevtsko podjetje Insmed je februarja sporočilo, da je zaradi negotovosti glede ameriških cenovnih načrtov odložilo lansiranje svojega protivnetnega zdravila Brunspri v Nemčiji.

V nekaterih primerih podjetja celo umikajo zdravila z določenih evropskih trgov. Ameriško podjetje Amgen je umaknilo svoje zdravilo za zniževanje holesterola Repatha z danskega trga.

Podjetje Indivior je prav tako umaknilo zdravila za zdravljenje odvisnosti Subutex in Suboxone s švedskega trga.
 

Zaostanek Evrope pri vlaganjih v raziskave in razvoj

Velika farmacevtska podjetja, kot so Roche, Novartis in AstraZeneca, opozarjajo, da evropski trg zaostaja pri vlaganjih v raziskave in razvoj.

Po podatkih industrijskih združenj Evropa za zdravila namenja približno 1 % BDP, medtem ko ZDA okoli 2 %, Kitajska pa približno 1,8 %.

To skupaj z regulativnimi in cenovnimi omejitvami zmanjšuje privlačnost Evrope za zgodnje lansiranje inovativnih terapij.

Odločanje o lansiranjih postaja vse bolj strateško zahtevno in odpira širša vprašanja o konkurenčnosti evropskega farmacevtskega okolja in potrebi po prilagoditvi cenovnih ter spodbujevalnih politik, da bi Evropa ostala privlačna za lansiranje inovativnih zdravil v globalnem merilu.


Viri:

• Factiva
• Reuters
• Foto: iStock

 

Preberite še:

Globalni trendi na področju farmacije

Poslovno okolje ZDA
 
 
Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo: 
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.