Analiza visoke inflacije v Avstriji

 

Vplivi in pričakovanja do leta 2024

Strokovnjaki se trenutno intenzivno ukvarjajo z vprašanjem, kaj je povzročilo visoko inflacijo v Avstriji. Medtem ko se vsi strinjajo, da je močan porast cen uvožene energije ključni dejavnik, so mnenja razdeljena glede vpliva povečanih podjetniških dobičkov in plač na inflacijo.

S pomočjo nove raziskovalne metode so analitiki preučili sestavo proizvodnih stroškov, vključno z dobički podjetij, pri dobrinah in storitvah, ki jih avstrijska gospodinjstva potrošijo. Pri tem so upoštevali tako proizvodne stroške domače proizvodnje kot tudi uvoz.

Rezultati kažejo, da je bil začetni porast inflacije, opažen od sredine leta 2021, predvsem posledica močnega povečanja uvoznih cen - predvsem za energijo in predelane proizvode. Vendar pa so od sredine leta 2022 opazni vedno večji "zweitrundeneffekti" ali drugi valovi povečanja cen: rastoči podjetniški dobički so okrepili inflacijski pritisk - najprej predvsem v energetskem sektorju, kasneje pa tudi v drugih gospodarskih panogah. Dodatni učinki v obliki višjih plač so prepoznavni od preloma leta 2022/23. V drugem četrtletju 2023 so plače - natančneje plačilni stroški na enoto proizvoda - postali najpomembnejši vzrok za inflacijo. Pričakuje se, da bodo imeli do konca leta 2024 plačilni stroški še vedno pomembno vlogo pri inflaciji.
 

Uvozne cene kot izvor inflacije v letih 2021 in 2022

Povečanje inflacije v letu 2021 je nedvomno posledica uvoza. K porastu cen so se ob koncu leta 2021 pridružili uvozi energije kot najpomembnejši vzrok inflacije. Leta 2022 je avstrijska inflacija narasla na 8,6 %; več kot tretjina je pripisana uvozu energije, četrtina pa drugim uvoženim dobrinam. V prvem polletju 2023 se je vpliv uvoza na inflacijo zmanjšal. Pomemben inflacijski pritisk sta še vedno izvajala uvoz živil in predelanih izdelkov. Uvoz energije je v tem obdobju deloval nekoliko zaviralno na inflacijo.
 

Drugi valovi povečanja cen

V letu 2022 je povečanje podjetniških dobičkov povzročilo dodaten pritisk na cene. Za to je bil odgovoren predvsem energetski sektor. Njegovi dobički so sledili dvigom veleprodajnih cen energije z letnim zamikom, kar je razloženo z dolgimi vezavnimi roki v pogodbah o oskrbi z električno energijo, plinom in toplotno energijo. To je pomenilo, da so se dvigane cene postopoma prenašale na potrošnike. V četrtem četrtletju 2022 in v prvem četrtletju 2023 so bili opazni naraščajoči dobički v drugih sektorjih - predvsem v gostinstvu in hotelirstvu, pa tudi v finančnem in zavarovalniškem sektorju. Dobički v gostinstvu in hotelirstvu so v prvem četrtletju 2023 pojasnili četrtino dviga cen za potrošnike. Povprečni delež podjetniških dobičkov v inflaciji leta 2022 je znašal skoraj četrtino, pri čemer je ta delež v drugi polovici leta 2022 narasel. V prvem četrtletju 2023 je dosegel 40 %, preden je v drugem četrtletju 2023 zaradi konjunkturnih razlogov močno upadel.
 

Povečanje plač kot pomemben vzrok za inflacijo

Leta 2022 ni bilo pomembnega pritiska cen zaradi plač, saj v Avstriji običajno prihaja do zamud v procesu prilagajanja plač na inflacijo. Lohnstückkosten (plačilni stroški na enoto proizvoda) so pojasnjevali le 13 % inflacije. Če se bodo plače razvijale enako močno kot druge komponente stroškov, bo prispevek stroškov dela k inflaciji znašal skoraj četrtino (27 %). Vendar pa so bile plače v letu 2022 le pol tako pomemben dejavnik. To se je spremenilo v prvem polletju 2023: zaradi višjih kolektivnih pogodb v primerjavi z območjem evra so se plačilni prispevki bistveno povečali. V prvem četrtletju 2023 je bil prispevek plačil 38 %. V drugem četrtletju so bile plače s prispevkom več kot dve tretjini najpomembnejši vzrok inflacije.

Vir: www.oenb.at


Pripravila:

Slovenska gospodarska zveza v Celovcu
e-naslov: office@sgz.at


 

Preberite tudi:

Napovedi EIU za avstrijsko gospodarstvo v letu 2023

Gospodarstvo ter možnost vstopa na avstrijski trg

Storitve slovenskih poslovnih klubov v tujini