Avstrija

Gospodarske panoge Avstrije

Gospodarstvo ter možnost vstopa na avstrijski trg

Vpogled v trg

Avstrija ima visoko razvito, raznoliko in izvozno usmerjeno tržno gospodarstvo, ki je tesno povezano z drugimi gospodarstvi v EU. Največja avstrijska trgovinska partnerica je Nemčija, ki predstavlja več kot 1/3 celotnega uvoza in 1/3 izvoza.

BDP na prebivalca je nad povprečjem EU.


Zaradi dobre infrastrukture in odprtosti za trgovino je država privlačna za poslovanje.

Avstrijsko gospodarstvo vključuje velik storitveni sektor, dobro razvito industrijo ter majhen, a zelo razvit kmetijski sektor.

Avstrija je bila v letu 2022 4. največja trgovinska partnerica Slovenije.


Industrijski sektor

Industrijski sektor, ki ga večinoma sestavljajo MSP, povezana s srednje-evropskimi trgi, predstavlja 28 % BDP in zaposluje nekaj več kot 1/4 aktivnega prebivalstva. 

Glavni industrijski sektorji so kovinska industrija, elektrokemija in inženiring.

Sektor obnovljivih virov energije je v razcvetu, zlasti segment hidroelektrarn. Uspešnost sektorja je presegla rezultate v sektorjih turizma in gradbeništva. 

Industrijska proizvodnja je v letu 2022 zrasla za 3,8 %. V letu 2023 analitiki EIU napovedujejo upad industrijske proizvodnje v višini -2,7 %, potem pa v letih 2024 in 2025 ponovno rast v višini 2 % in 1,8 %.
 

Tržni izzivi

  • Gospodarska rast se bo po napovedih EIU leta 2023 upočasnila, saj še vedno visoka inflacija ovira zasebno potrošnjo, šibko zunanje povpraševanje pa zavira izvozno usmerjeno industrijsko proizvodnjo.
  • Vojna v Ukrajini moti dobavne verige in zvišuje cene surovin, kar slabi tuje povpraševanje in trgovino.
  • Zmanjšanje energetske odvisnosti od Rusije, ki tradicionalno zagotavlja okoli 80 % letne porabe zemeljskega plina v Avstriji, je eden ključnih izzivov. Približno polovica avstrijske proizvodne in komercialne predelave ter 20 % – 30 % stanovanjskega in poslovnega ogrevanja, je odvisnih od ruskega zemeljskega plina.
  • Tržne izzive predstavljajo tudi sorazmerno visoka davčna obremenitev, omejene tržne priložnosti in restriktivni predpisi.
  • Avstrijski davek na delo kot odstotek BDP je med najvišjimi v EU. Prispevki za socialno varnost, ki si jih delijo delodajalci in zaposleni, so visoki. Davek od dohodkov pravnih oseb se obračuna po stopnji 25 %. Dohodek od dividend in naložb je obdavčen z davkom po odbitku v višini 27,5 %. DDV se obračuna po standardni stopnji 20 %, za določeno blago in storitve veljajo znižane stopnje 12 % in 10 %.

 
Priložnosti na trgu

Prednosti Avstrije kot poslovne lokacije vključujejo odlično infrastrukturo, stabilne institucije, razpoložljivost kvalificirane delovne sile, visoko kakovost življenja in varnost.

Avstrija je po mednarodnih merilih bogata država.
BDP na prebivalca, merjen na podlagi paritete kupne moči (PPP), je leta 2022 znašal 64.233 EUR, kar je precej nad povprečjem EU.

V preteklosti je Avstrija zaostajala za regionalnimi vrstniki pri zagotavljanju inovativne tehnologije v širokem obsegu, vendar bodo manjša gospodarska rast in višji dohodki pomagali podpreti povpraševanje po najnovejših inovativnih izdelkih.
 
Številni avstrijski sektorji so močno odvisni od uvoza. Med najbolj perspektivne sektorje za izvoznike v Avstrijo, sodijo: 
  • farmacevtski izdelki
  • medicinska oprema
  • e-zdravje
  • napredna proizvodnja
  • IKT
  • turizem
  • kmetijski izdelki
 

Vstop na trg 

Avstrija je sofisticiran, globalno usmerjen trg, zato je konkurenca na trgu močna.
 
Vstop na avstrijski trg je mogoč na več načinov:

Ena od možnost je neposredni izvoz na avstrijski trg. V tem primeru je smiselno vzpostaviti partnerstvo z lokalnim podjetjem. 
 
Druga možnost je povezava z lokalnim, oziroma regionalnim distributerjem, ki omogoča neposreden dostop do avstrijskega trga.
 
V Avstriji so osebni odnosi zelo pomembni. Zato so redni obiski trga, zlasti v zgodnji fazi, pomemben del uspešne interakcije z agentom, oziroma distributerjem.
 
Avstrija je visoko regulirano gospodarstvo, ne le v smislu EU in nacionalnih predpisov, certifikatov, standardov in zahtev za registracijo, ampak tudi v načinih, ki oblikujejo trg za posamezne izdelke in storitve. Zato se je priporočljivo povezati tudi s panožnimi združenji, ki lahko pomagajo pri analizi trga, pregledu konkurence ter razumevanju pravnih okvirov, kar je podlaga za pripravo vstopnih poti in strategij.
 
Ena od možnosti vstopa na avstrijski trg je nakup obstoječega avstrijskega podjetja. Končno lahko podjetja tudi ustanovijo skupno podjetje z avstrijskim podjetjem ali delujejo v skladu z avstrijsko licenčno pogodbo.
 
Ne glede na to, katera možnost je najprimernejša za vstop na avstrijski trg, je priporočljivo upoštevati, da kljub temu, da je Avstrija zahodnoevropska država in članica EU, obstajajo razlike v zakonodaji, pa tudi razlike v kulturi in poslovnem bontonu.
 
Pri vstopu na avstrijski trg je bistvenega pomena pridobiti čim več informacij vnaprej.


Gospodarske panoge Avstrije – lesna in pohištvena industrija

lesna in pohištvena industrija

Vpogled v trg avstrijske lesne industrije

  • Avstrija je ena izmed držav z največjim obsegom gozda v Evropi. Ta pokriva približno 4 mio ha ali 48 % celotne države.
  • Lesna industrija, ki je predvsem izvozno usmerjena, je ena izmed industrij, kjer je zaposlenih največ ljudi v državi. V letu 2022 je bilo v lesni industriji v Avstriji v približno 1.300 podjetjih zaposlenih skoraj 28.000 delavcev.
  • Delež izvoza avstrijske lesne industrije je okoli 70 %, od tega več kot 75 % v države EU. 
  • Avstrijska podjetja v lesni industriji so leta 2022 ustvarila za 10,43 mlrd EUR izdelkov ter zunanjetrgovinski presežek v višini 1,62 mlrd EUR.
  • V vrednostni verigi lesa je lesna industrija ključni sektor in izhodišče za številne druge uporabe lesa. Več kot 300.000 ljudi je zaposlenih v avstrijski vrednostni verigi gozdarstva in lesne industrije, zlasti na podeželju.
  • Naložbe v nove proizvodne zmogljivosti v lesni panogi stalno rastejo in so v letu 2022 beležile že 8. leto rasti.  
  • V letu 2022 je avstrijska lesna industrija zaradi visokega povpraševanja beležila pozitivno bilanco, kljub naraščajočim stroškom in neugodnim podnebnim spremembam. Kljub izzivom ji je uspelo leto 2022 zaključiti pozitivno, kar nadaljuje pozitiven trend iz leta 2021. 
  • Tako kot številni drugi sektorji se tudi lesna industrija v zadnjem času spopada z vse večjim stroškovnim pritiskom. Pri tem so še posebej pomembni visoki stroški energije, naraščajoči stroški plač kvalificiranih delavcev in dragi investicijski stroški strojev za spravilo lesa. Hkrati so se, nenazadnje zaradi velikega povpraševanja in lokalnih ujm, zmanjšale zmogljivosti ponudnikov storitev za spravilo lesa in transport lesa, posledica pa so daljše čakalne dobe.
 

Vpogled v trg avstrijske pohištvene industrije 

  • Avstrijsko pohištveno industrijo sestavlja približno 50 industrijskih obratov s približno 6.000 zaposlenimi. Večinoma so to srednje velika podjetja v zasebni lasti.
  • Leta 2020 je pandemija COVID-19 negativno vplivala na avstrijsko pohištveno industrijo. Proizvodnja pohištva je v tem letu upadla za -6,1 % na 1,9 mlrd EUR. Izvoz se je v letu 2020 zmanjšal za -9,4 % in tako dosegel 802 mio EUR. Uvoz pohištva v Avstrijo je medletno ostal na enaki ravni in je znašal 1,87 mlrd EUR.
  •  Leta 2021 je pohištvena industrija v Avstriji ponovno začela okrevati. V letu 2021 je vrednost izvoza pohištva dosegla1,14 mlrd EUR.
  • Po podatkih avstrijskega združenja pohištvene industrije se je izvoz v Q1 2022 povečal za 15,2 % in dosegel vrednost 322,2 mio EUR.
  • Obseg dobav pohištva v Avstrijo se je v Q1 2022 povečal za 11,3 % na 643 mio EUR. V celotnem letu 2021 je uvoz pohištva znašal 2,37 mlrd EUR.
  

Največje avstrijske trgovinske partnerice v lesni in pohištveni industriji 

 
Največ je Avstrija v letu 2022 izvozila lesa in lesnih izdelkov Italijo, Nemčijo, Švico, Francijo in na Japonsko. Slovenija v izvozu zaseda 6. mesto
 
Največ lesa in lesnih izdelkov je Avstrija v letu 2022 uvozila iz Nemčije, Češke Slovenije, Italije in Madžarske.
 
Slovenija je v letu 2022 v Avstrijo izvozila za 188,3 mio EUR lesa in lesnih izdelkov, uvozila pa jih je za 179,4 mio EUR. 

 
Vrednost blagovne menjave lesa in lesnih izdelkov (Slovenija-Avstrija; v 1.000 EUR)

 44 Les in lesni izdelki, lesno oglje

 


 
Največ pohištva je Avstrija v letu 2022 izvozila v Nemčijo, Švico, Italijo, Francijo in na Madžarsko. Slovenija v izvozu zaseda 11. mesto.
 
Največ pohištva je Avstrija v letu 2022 uvozila iz Nemčije, Kitajske, Poljske, Italije in Češke. Pri uvozu je Slovenija na 6. mestu.
 
Slovenija je v letu 2022 v Avstrijo izvozila za 124,6 mio EUR pohištva, uvozila pa ga je za 39,2 mio EUR. 

 
Vrednost blagovne menjave pohištva (Slovenija-Avstrija; v 1.000 EUR) 

 94 Pohištvo, posteljnina, žimnice, nosilci za žimnice, blazine in podobni polnjeni izdelki, svetilke in pribori za njih, neomenjeni drugje, osvetljeni znaki, montažne zgradbe

 
Največja podjetja v avstrijski lesni industriji

Podjetje Prihodki v mio EUR (2022)
Jaf-Group Ag 913,32
Fritz Egger Gmbh & Co.Og 752,40
Fundermax Gmbh 401,13
Kaindl Flooring Gmbh 396,17
Binderholz Gmbh 369,03
Stora Enso Wood Products Gmbh 335,26
Österreichische Bundesforste Ag 278,21
 

Največji proizvajalci pohištva v Avstriji

Podjetje Prihodki v mio EUR (2022)
Bene Gmbh 135,07
Dan-Küchen Möbelfabrik M. Danzer Gesellschaft M.B.H. 125,39
Team 7 Natürlich Wohnen Gmbh 106,52
Voglauer Gschwandtner & Zwilling Gmbh 88,18
Ewe Küchen Gmbh 68,05
Ada Möbelfabrik Gmbh 63,60
Neudoerfler Office Systems Gmbh 53,25


Ostale perspektivne panoge na trgu 

 

Farmacevtski izdelki

V Avstriji so izdatki za zdravila na prebivalca med najvišjimi na svetu. Distribucija zdravil poteka po dveh kanalih, bolnišnice (približno 30 % tržne vrednosti) in lekarne/zdravniki, ki izdajajo zdravila (približno 70 % tržne vrednosti). Povpraševanje je veliko v segmentih kemikalij in snovi za uporabo pri proizvodnji zdravil za ljudi in živali, zdravil za bolezni srca in ožilja, zdravilih za zdravljenje raka, zdravilih proti bolečinam, psiho-farmakoloških zdravilih ter prehranskih dopolnilih.
 

IKT

Avstrija je po svoji telekomunikacijski in internetni infrastrukturi ena najnaprednejših držav na svetu. Skupna poraba za IKT naj bi se v prihodnjih letih povečevala, kar odraža povečano uporabo internetne telefonije, ter širokopasovnih in brezžičnih storitev.
 

Hrana in pijača

Na avstrijskih prodajnih policah prevladujejo živila in pijače iz Avstrije in Nemčije. Kljub temu obstajajo priložnosti za izvoz tudi na tem segmentu. Avstrijski potrošniški trendi ustvarjajo dobre tržne priložnosti za ekološke, zdrave, dietne in trajnostno pridelane prehrambne izdelke. Možnosti za izvoz predstavljajo predvsem predelano sadje in zelenjava, vino, sadnji in zelenjavni sokovi, ekološki in inovativni prigrizki, meso brez hormonov, ter žgane pijače.
 

Napredna proizvodnja

Avstrijska proizvodnja si prizadeva za znižanje stroškov, da bi bila učinkovitejša in bolj konkurenčna. Avstrijska vlada je v letu 2018 objavila tehnološki načrt „Plattform Industrie 4.0“, ki je ključnega pomena za prihodnost napredne avstrijske proizvodnje. Ti trendi predstavljajo priložnosti za izvoznike, da avstrijskim podjetjem zagotovijo ključne rešitve/tehnologije v industriji 4.0, kot so vizualizacija in simulacija, pametni stroji in roboti, pametna logistika in kibernetska varnost.
 
 
Vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2022.


Viri:
  • Factiva
  • EIU
  • Die Holzindustrie Österreichs
  • Österreichische Möbelindustrie 
  • Statistični urad RS 
  • The International Trade Centre (ITC) 
 
 
Posodobljeno: april 2023
 
  
 


Poglejte si tudi: