Avstrija

Priložnosti na trgu

Avstrijsko tržišče ponuja številne priložnosti za slovenske izvoznike, še posebej v naslednjih segmentih:

Farmacevtski izdelki:
V Avstriji so izdatki za zdravila na prebivalca med najvišjimi na svetu. Po ocenah analitikov se bo tako uvoz kot tudi izvoz farmacevtskih izdelkov v naslednjih nekaj letih povečeval po 3,3 % povprečni letni stopnji. Najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na avstrijski farmacevtski trg, so staranje prebivalstva, hiter napredek v farmakološki tehnologiji in omejitve stroškov, ki jih uveljavljajo avstrijske javne zavarovalnice. Distribucija zdravil poteka po dveh kanalih, bolnišnice (približno 30 % tržne vrednosti) in lekarne/zdravniki,ki izdajajo zdravila (približno 70 % tržne vrednosti).

Medicinska oprema: 
Pandemija COVID-19 je pokazala prednosti digitalnih zdravstvenih rešitev, zlasti tele-medicine in nadzora na daljavo, pa tudi aplikacij za sledenje, izdajanje receptov in zapise pacientov. Vse večji prodor HealthIT-a ima široke posledice na trg medicinske opreme, saj interoperabilnost in napredne komunikacijske možnosti postajajo standardne zahteve za celo vrsto medicinskih pripomočkov.
Starajoče se prebivalstvo Avstrije spodbuja naraščajoče povpraševanje po negi starostnikov in posebni opremi, kot so oprema za zobozdravstvo, diagnostične tehnologije, gibalni pripomočki, umetni sklepi in podobno.
Mesto Dunaj namerava med leti 2020 in 2030 porabiti 1,6 mlrd USD za posodobitev dunajske učne bolnišnice, ene največjih v Evropi. Prihodnje naložbe bodo predvidoma vključevale intenzivni oddelek za novorojenčke, kirurški center, porodniški oddelek, prenove operacijskih sob, urgence in prenovo bolniških sob.

Napredna proizvodnja: 
Avstrijska proizvodnja si prizadeva za znižanje stroškov, da bi bila učinkovitejša in bolj konkurenčna. Avstrijska vlada je v letu 2018 objavila tehnološki načrt „Plattform Industrie 4.0“, ki je ključnega pomena za prihodnost napredne avstrijske proizvodnje. Ti trendi predstavljajo priložnosti za izvoznike, da avstrijskim podjetjem zagotovijo ključne rešitve/tehnologije v industriji 4.0, kot so vizualizacija in simulacija, pametni stroji in roboti, pametna logistika in kibernetska varnost.

Pomembnejši napredni proizvodni projekti, ki vključujejo mednarodne proizvajalce originalne opreme:

• Proizvajalec polprevodnikov Infineon bo do leta 2025 vložil 1,9 mlrd USD za izgradnjo nove, popolnoma avtomatizirane tovarne čipov za proizvodnjo 300 mm tankih rezin na svoji proizvodni lokaciji v Beljaku.
• Švicarska tehnološka skupina ABB gradi raziskovalni kampus v zgornji Avstriji, kjer bo 1.000 zaposlenih izvajalo raziskave o razvoju tovarne prihodnosti.
• Semi 4.0 je eden največjih projektov industrije 4.0 v Evropi. Infineon Tech združuje 37 partnerjev iz 5 držav, ki izvajajo raziskave o nadaljnjem razvoju avtonomnih tovarn s poudarkom na polprevodnikih in elektronski proizvodnji.

Gospodarstvo  

Avstrija ima eno najbolj stabilnih gospodarstev v Evropi. Država ima zelo močno mrežo izvozno usmerjenih malih in srednje velikih podjetij (MSP), visoke akademske standarde, veliko pa vlaga tudi v raziskave in razvoj. Avstrija ima tesne trgovinske odnose z Nemčijo in drugimi srednje-evropskimi državami. Predelovalna industrija je dobro povezana z vrednostno verigo Nemčije. Avstrija je zato še vedno odvisna od gospodarske konjunkture v Nemčiji in drugih državah srednje in vzhodne Evrope. 

 

Struktura BDP

V avstrijskem gospodarstvu prevladuje storitveni sektor, saj prispeva 69 % BDP in zaposluje 71,5 % aktivnega prebivalstva države. Vsako šesto delovno mesto zagotavlja turizem, ki ima velik vpliv na gospodarstvo države. Večina turistov prihaja v Avstrijo iz Nemčije, Nizozemske, Švice in Italije.

Kmetijski sektor zaposluje 3,5 % aktivnega prebivalstva in predstavlja 1 % BDP. Govedoreja in vinogradništvo sta glavni kmetijski dejavnosti v državi. Povečuje se tudi ekološko kmetijstvo, ki je v Avstriji izjemno priljubljeno. Po zadnjih razpoložljivih podatkih Eurostat, je 25 % kmetijskih zemljišč v Avstriji namenjenih ekološkemu kmetovanju, kar je najvišja stopnja v EU in druga v Evropi po Lihtenštajnu. Avstrija pridobiva precej subvencij EU iz skupne kmetijske politike. Zato se izvoz kmetijskih proizvodov stalno povečuje.


 
 Vir: EIU; Factiva, marec 2021.
 

Industrijski sektor

Industrijski sektor, ki ga večinoma sestavljajo MSP, povezana s srednje-evropskimi trgi, predstavlja 30 % BDP in zaposluje 25 % aktivnega prebivalstva. Glavni industrijski sektorji so kovinska industrija, elektrokemija in inženiring. Avstrija je v zadnjih 15 letih uspešno izvajala politiko gospodarske specializacije za vsako regijo: Zgornja Avstrija (železo, jeklo, kemična in strojna industrija), Salzburg (elektrika, les in papir), Predárlska (tekstil, oblačila), Koroška (lesna, celulozna in papirna industrija), Štajerska (avtomobilska industrija) in Dunaj (finančne storitve).
Sektor obnovljivih virov energije je v razcvetu, zlasti segment hidroelektrarn. Uspešnost sektorja je presegla rezultate v sektorjih turizma in gradbeništva. 

Industrijska proizvodnja je v letu 2020 upadla za -6,8 %. V letu 2021 analitiki napovedujejo rast industrijske proizvodnje v višini 7 %, potem pa v letih 2022 in 2023 rast v višini 3,9 % in 2,2 %.


Predstavljamo dve gospodarski panogi na avstrijskem trgu:

• ekološka živila  ter
• lesno industrijo.

Ekološka živila  

Avstrija je ena od vodilnih držav v pridelavi in potrošnji ekološke hrane. Leta 2019 je bilo približno 26 % vseh kmetijskih površin in 22 % vseh kmetij certificiranih kot ekoloških. Izdatki na prebivalca za ekološke izdelke so v Avstriji med najvišjimi v Evropski uniji in po svetu.

Prodaja ekoloških živil se je leta 2019 v Avstriji povečala za 7 % in dosegla vrednost 580 mio EUR. V tem letu se je površina ekoloških kmetijskih površin povečala za skoraj 5 % na približno 669.000 ha, število ekoloških kmetij pa se je povečalo za 3 % na 24.325. Delež ekoloških živil je v tem letu predstavljal 9,3 % celotne prodaje hrane. Najvišji, 25,5 % delež ekološke prodaje je doseglo sveže mleko.

Največji distribucijski kanal za ekološka živila so trgovske verige, kot so Billa, Merkur, Spar in Hofer, ki imajo tudi svoje ekološke blagovne znamke. Leta 2019 so trgovci z živili predstavljali 55 % prodaje ekoloških živil.

 
Tržna segmentacija po distribucijskih kanalih za leto 2019 (v odstotkih)

 
Analitiki napovedujejo, da se bo prodaja ekoloških živil v Avstriji v prihodnjih petih letih povečevala po 6 % povprečni letni stopnji in v letu 2024 dosegla 776,2 mio EUR.
 
 

Največja podjetja na področju maloprodaje hrane v Avstriji (2019)

Največja podjetja na področju živilske industrije v Avstriji (2019)

Vir: Factiva, november 2020.

Lesna industrija

Avstrija je ena izmed držav z največjim obsegom gozda v Evropi. Lesna industrija, ki je predvsem izvozno usmerjena, je ena izmed industrij, kjer je zaposlenih največ ljudi v državi. V gozdarski, lesni ali papirni industriji dela več kot 280.000 ljudi.

Letni prihodki avstrijske lesne industrije znašajo približno 10 mlrd EUR, izvoz pa nekaj več kot 9 mlrd EUR. Zato je lesna industrija poleg turizma ena najpomembnejših virov deviznih prihodkov.

Lesna industrija v Avstriji je raznolika in vključuje žagarsko industrijo, gradbeno industrijo, pohištveno industrijo, lesno in kompozitno industrijo ter smučarsko industrijo.

Avstrija je ena najpomembnejših svetovnih izvoznic lesa in žaganega lesa. V državi prav tako izdelujejo sekance/biomaso in predelane lesne izdelke, kot so gradbeni les in pohištvo. Pomemben segment avstrijske lesne industrije je tudi segment proizvodnje celuloze in papirja.
 
Avstrijska lesna industrija se je zaradi posledic pandemije korona virusa znašla pred številnimi izzivi, kot so padec prodaje na izvoznih in prodajnih trgih, pomanjkanje delavcev, omejitve prevoza lesnih izdelkov in s tem povezanim upadom proizvodnje.

Poleg posledic pandemije pa so panogo prizadele tudi ekstremne vremenske razmere. Čeprav je bila celotna letina lesa v letu 2019 z 18,9 mio m³ le malo pod prejšnjo letino 2018 (19,2 m³), je gozdarski sektor zabeležil negativni rekord v količini poškodovanega lesa. Poškodovanih je bilo 11,7 mio m³, od tega 4,9 mio m³ zaradi okužbe s hrošči, 6,8 mio m³ pa zaradi neviht, ledu in snega.
 

Največja podjetja na področju lesnih izdelkov v Avstriji (2019)

Največja gozdarska podjetja v Avstriji (2019)

Vir: Factiva, november 2020.
 

Poglejte si tudi:

Poslovno sodelovanje s Slovenijo

Poslovanje