Avstrija

Gospodarske panoge Avstrije

Priložnosti na trgu

Avstrijsko tržišče ponuja številne priložnosti za slovenske izvoznike, še posebej v naslednjih segmentih:

Farmacevtski izdelki:
V Avstriji so izdatki za zdravila na prebivalca med najvišjimi na svetu. Po ocenah analitikov se bo tako uvoz kot tudi izvoz farmacevtskih izdelkov v naslednjih nekaj letih povečeval po 3,3 % povprečni letni stopnji. Najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na avstrijski farmacevtski trg, so staranje prebivalstva, hiter napredek v farmakološki tehnologiji in omejitve stroškov, ki jih uveljavljajo avstrijske javne zavarovalnice. Distribucija zdravil poteka po dveh kanalih, bolnišnice (približno 30 % tržne vrednosti) in lekarne/zdravniki,ki izdajajo zdravila (približno 70 % tržne vrednosti).

Medicinska oprema
Pandemija COVID-19 je pokazala prednosti digitalnih zdravstvenih rešitev, zlasti tele-medicine in nadzora na daljavo, pa tudi aplikacij za sledenje, izdajanje receptov in zapise pacientov. Vse večji prodor HealthIT-a ima široke posledice na trg medicinske opreme, saj interoperabilnost in napredne komunikacijske možnosti postajajo standardne zahteve za celo vrsto medicinskih pripomočkov.
Starajoče se prebivalstvo Avstrije spodbuja naraščajoče povpraševanje po negi starostnikov in posebni opremi, kot so oprema za zobozdravstvo, diagnostične tehnologije, gibalni pripomočki, umetni sklepi in podobno.
Mesto Dunaj namerava med leti 2020 in 2030 porabiti 1,6 mlrd USD za posodobitev dunajske učne bolnišnice, ene največjih v Evropi. Prihodnje naložbe bodo predvidoma vključevale intenzivni oddelek za novorojenčke, kirurški center, porodniški oddelek, prenove operacijskih sob, urgence in prenovo bolniških sob.

Napredna proizvodnja: 
Avstrijska proizvodnja si prizadeva za znižanje stroškov, da bi bila učinkovitejša in bolj konkurenčna. Avstrijska vlada je v letu 2018 objavila tehnološki načrt „Plattform Industrie 4.0“, ki je ključnega pomena za prihodnost napredne avstrijske proizvodnje. Ti trendi predstavljajo priložnosti za izvoznike, da avstrijskim podjetjem zagotovijo ključne rešitve/tehnologije v industriji 4.0, kot so vizualizacija in simulacija, pametni stroji in roboti, pametna logistika in kibernetska varnost.

Pomembnejši napredni proizvodni projekti, ki vključujejo mednarodne proizvajalce originalne opreme:

  • Proizvajalec polprevodnikov Infineon bo do leta 2025 vložil 1,9 mlrd USD za izgradnjo nove, popolnoma avtomatizirane tovarne čipov za proizvodnjo 300 mm tankih rezin na svoji proizvodni lokaciji v Beljaku.
  • Švicarska tehnološka skupina ABB gradi raziskovalni kampus v zgornji Avstriji, kjer bo 1.000 zaposlenih izvajalo raziskave o razvoju tovarne prihodnosti.
  • Semi 4.0 je eden največjih projektov industrije 4.0 v Evropi. Infineon Tech združuje 37 partnerjev iz 5 držav, ki izvajajo raziskave o nadaljnjem razvoju avtonomnih tovarn s poudarkom na polprevodnikih in elektronski proizvodnji.


Gospodarstvo  

Avstrija ima eno najbolj stabilnih gospodarstev v Evropi. Država ima zelo močno mrežo izvozno usmerjenih malih in srednje velikih podjetij (MSP), visoke akademske standarde, veliko pa vlaga tudi v raziskave in razvoj. Avstrija ima tesne trgovinske odnose z Nemčijo in drugimi srednje-evropskimi državami. Predelovalna industrija je dobro povezana z vrednostno verigo Nemčije. Avstrija je zato še vedno odvisna od gospodarske konjunkture v Nemčiji in drugih državah srednje in vzhodne Evrope. 

 

Struktura BDP

 

V avstrijskem gospodarstvu prevladuje storitveni sektor, saj prispeva 69 % BDP in zaposluje 71,5 % aktivnega prebivalstva države. Vsako šesto delovno mesto zagotavlja turizem, ki ima velik vpliv na gospodarstvo države. Večina turistov prihaja v Avstrijo iz Nemčije, Nizozemske, Švice in Italije.

Kmetijski sektor zaposluje 3,5 % aktivnega prebivalstva in predstavlja 1 % BDP. Govedoreja in vinogradništvo sta glavni kmetijski dejavnosti v državi. Povečuje se tudi ekološko kmetijstvo, ki je v Avstriji izjemno priljubljeno. Po zadnjih razpoložljivih podatkih Eurostat, je 25 % kmetijskih zemljišč v Avstriji namenjenih ekološkemu kmetovanju, kar je najvišja stopnja v EU in druga v Evropi po Lihtenštajnu. Avstrija pridobiva precej subvencij EU iz skupne kmetijske politike. Zato se izvoz kmetijskih proizvodov stalno povečuje.


 
 Vir: EIU; Factiva, marec 2021.
 

Industrijski sektor

Industrijski sektor, ki ga večinoma sestavljajo MSP, povezana s srednje-evropskimi trgi, predstavlja 30 % BDP in zaposluje 25 % aktivnega prebivalstva. Glavni industrijski sektorji so kovinska industrija, elektrokemija in inženiring. Avstrija je v zadnjih 15 letih uspešno izvajala politiko gospodarske specializacije za vsako regijo: Zgornja Avstrija (železo, jeklo, kemična in strojna industrija), Salzburg (elektrika, les in papir), Predárlska (tekstil, oblačila), Koroška (lesna, celulozna in papirna industrija), Štajerska (avtomobilska industrija) in Dunaj (finančne storitve).
Sektor obnovljivih virov energije je v razcvetu, zlasti segment hidroelektrarn. Uspešnost sektorja je presegla rezultate v sektorjih turizma in gradbeništva. 

Industrijska proizvodnja je v letu 2020 upadla za -5,9 %. V letu 2021 analitiki napovedujejo rast industrijske proizvodnje v višini 7 %, potem pa v letih 2022 in 2023 rast v višini 3,9 % in 2,2 %.


Predstavljamo dve gospodarski panogi na avstrijskem trgu:

 

 

Ekološka živila  

Avstrija je ena od vodilnih držav v pridelavi in potrošnji ekološke hrane. Izdatki na prebivalca za ekološke izdelke so v Avstriji med najvišjimi v Evropski uniji in po svetu.

Trg ekoloških živil se je v Avstriji leta 2020 medletno povečal za več kot petino in dosegel vrednost 714 mio EUR. V času pandemije COVID-19 so potrošniki v trgovinah z živili kupovali veliko ekoloških proizvodov, saj so tudi več kuhali doma.

Prodaja svežih ekoloških živil (brez kruha in peciva) se je v letu 2020 v primerjavi s preteklim letom povečala za 23 % na 714 mio EUR. Povprečno gospodinjstvo je lani za sveža ekološka živila porabilo več kot 190 EUR. Delež svežih ekoloških živil se v avstrijskih trgovinah z živili že leta povečuje in je leta 2020 prvič dosegel dvomestno vrednost 10 %.

Potrošniki so med korona krizo postali še bolj občutljivi na kakovost hrane, zato se je povpraševanje po zdravi ekološki hrani močno povečalo. Prav tako je prišlo do razcveta neposrednega trženja s strani kmetov, vključno z dostavo ekoloških zabojčkov na dom.

Avstrijsko kmetijstvo ima okoli 24.500 ekoloških kmetij. Ekološke kmetije predstavljajo več kot 26 % (677.000 hektarjev) celotne kmetijske površine, kar Avstrijo uvršča na 2. mesto v Evropi, takoj za Liechtensteinom, kjer delež ekoloških kmetij znaša 41 %.

Na avstrijskem trgu ekoloških živil prevladujejo velike verige supermarketov z lastnimi blagovnimi znamkami :

  • Ja! Natur (Billa, Merkur)
  • Billa Bio (Billa)
  • Natur * pur (Spar)
  • Zurück zum Ursprung (Hofer)
  • Ein gutes Stück Heimat ( Lidl).

 

Največja podjetja na področju maloprodaje hrane v Avstriji 

Podjetje Prihodki v mio EUR (2020)
Lidl Österreich Gmbh 53.421,53
Billa Aktiengesellschaft 4.597,75
Hofer Kommanditgesellschaft 4.069,77
Interspar Gesellschaft M.B.H. 1.306,00
Feneberg Lebensmittel Gmbh 404,37
Eismann Tiefk?hl-Heimservice Gmbh 257,98
Wedl Handels-Gmbh 220,08


Največja podjetja na področju živilske industrije v Avstriji 

AGRANA Beteiligungs-AG 2.621,68
Rauch Fruchtsäfte Gmbh & Co Og 968,99
Berglandmilch Egen 883,58
Mpreis Warenvertriebs Gmbh 739,42
Norbert Marcher Gesellschaft M.B.H. 421,39
Nöm Ag 324,96
Unilever Austria Gmbh 270,04

Vir: Factiva, avgust 2021.

 

Lesna industrija

Avstrija je ena izmed držav z največjim obsegom gozda v Evropi. Lesna industrija, ki je predvsem izvozno usmerjena, je ena izmed industrij, kjer je zaposlenih največ ljudi v državi, saj posredno ali neposredno zagotavlja skoraj 300.000 delovnih mest.

Lesna industrija v Avstriji je raznolika in vključuje žagarsko industrijo, gradbeno industrijo, pohištveno industrijo, lesno in kompozitno industrijo ter smučarsko industrijo.

Avstrija je ena najpomembnejših svetovnih izvoznic lesa in žaganega lesa. V državi prav tako izdelujejo sekance/biomaso in predelane lesne izdelke, kot so gradbeni les in pohištvo. Pomemben segment avstrijske lesne industrije je tudi segment proizvodnje celuloze in papirja.

Avstrijska lesna industrija je kljub omejitvam, ki jih je prinesla pandemija COVID -19, uspešno zaključila leto 2020. Vrednost proizvodnje skoraj 1.300 lesnopredelovalnih podjetij je v letu 2020 znašala 8 mlrd EUR in je bila za 4,7 % nižja kot v letu 2019. V letu je bila lesna industrija sidro stabilnosti za domače gospodarstvo in trg dela. S skoraj 28.000 zaposlenimi so podjetja v lesni panogi skoraj ohranila raven pred krizo.

Avstrijska lesna industrija je v letu 2020 ponovno dosegla zunanjetrgovinski presežek v višini skoraj 1 mlrd EUR. Avstrijska lesna podjetja so tradicionalno močna pri izvozu na svetovne trge. Izvoz industrije je v letu 2020 znašal 5,64 mlrd EUR, kar je 5,6 % manj kot leta 2019. Uvoz je v tem letu dosegel 4,66 mlrd EUR ali 1 % manj kot leto prej.

V skupno 1.300 podjetjih dela 28.000 zaposlenih. Po podatkih inštituta Economica je skupna bruto dodana vrednost v avstrijski gozdarski in lesni industriji v zadnjem času znašala 20,4 mlrd EUR.
 
V avstrijskem združenju lesne industrije pričakujejo, da bo lesna industrija v Avstriji leta 2021 ponovno dosegla vrednost proizvodnje iz leta 2019.

 

Največja podjetja na področju lesnih izdelkov v Avstriji

Podjetje Prihodki v mio EUR (2020)
Constantia Industries Ag 764,50
Holzwerkstoffe Vertriebsholding Aktiengesellschaft 745,06
Fritz Egger Gmbh & Co.Og 621,45
Fundermax Gmbh 357,32
Stora Enso Wood Products Gmbh 306,96
Binderholz Gmbh 289,96
M. Kaindl Og 280,15


Največja gozdarska podjetja v Avstriji 

Podjetje Prihodki v mio EUR (2020)
Weiss Gmbh 40,61
Thoma Holz Gmbh 13,80
Pannatura Gmbh 12,58
Huber Haus-Verwaltung Gmbh 11,87
Gerald Koch Gmbh 10,16
Huber & Tazreiter Gmbh 5,36
Bindlechner Gmbh 4,21


Vir: Factiva, avgust 2021.

 

Poglejte si tudi:

Poslovno sodelovanje s Slovenijo

Poslovanje