Avstrija

Svetovalec v Avstriji

 
Kontaktne osebe  
mag. Dušan Pšeničnik, ekonomski svetovalec Veleposlaništvo Republike Slovenije Dunaj
 
mag. Andrej Hren, generalni sekretar Slovenska gospodarska zveza v Celovcu
 
 
 

Predstavitev ekonomskega svetovalca

 

Spoštovani,

gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Avstrijo je odlično, pri čemer prihaja do vedno večjega prepletanja obeh gospodarstev. Avstrija je tradicionalno zelo pomemben tako izvozni kot uvozni partner za Slovenijo, je prvi gospodarski partner per capita, po skupnem obsegu blagovne menjave pa se uvršča na tretje mesto (za Nemčijo in Italijo); obenem pa tudi najpomembnejši naložbenik v Sloveniji. Tudi Slovenija za Avstrijo, ki je sicer močno vezana na nemško gospodarstvo, predstavlja pomembnega partnerja: v 2019 je Slovenija ohranila 16. mesto uvozne partnerice z 1,4 % deležem, ter na 11. mestu izvoznih partneric prehitela Slovaško z 2,1 % deležem izvoza*.

Slovenija je tudi z naskokom največji odjemalec avstrijskega blaga per capita (okoli 1.534 EUR); povprečno potrošimo skoraj 2 krat več avstrijskega blaga kot Švicarji, ter skoraj 3 krat več kot Nemci, Čehi, Madžari ali Slovaki. Avstrija ima kar 10 % delež pri celotnem uvozu Slovenije, kar je tudi globalno izjemno (za primerjavo: četudi ima Avstrija npr. zelo izražen gospodarski interes v državah Balkana, ni moč spregledati, da izvozi/uvozi samo v/iz Slovenije več, kot v/iz Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Črne Gore, S. Makedonije, Kosova in Albanije skupaj). Izvajajo se aktivnosti za okrepitev sodelovanja s posameznimi avstrijskimi deželami.

Obseg blagovne menjave* se je tudi v letu 2019 povečal in znaša že skoraj preko 5,4 mrd EUR. Pri tem se je uvoz iz Avstrije okrepil na 3,19 mrd € (+2,5 %; v 2018 +5,4 %); izvoz pa na 2,21 mrd € (+2,1 % rast; v 2018 celo +9,8 % rast). Pomembna je tudi storitvena menjava, kjer je Avstrija prvi partner Slovenije in kjer slednja beleži presežek. Lani je menjava storitev z Avstrijo dosegla 1,9 mrd EUR (+6,5 % rast), v njenem okviru pa prevladujejo transportne in turistične storitve.

Avstrija se uvršča med najpomembnejše trge slovenskega turizma. Glede prihodov turistov in njihovih prenočitev v Sloveniji je na tretjem mestu, za Italijo in Nemčijo. Trendi rasti se nadaljujejo tudi v letu 2019, ko se je število prihodov avstrijskih turistov povečalo za 3,9 % (8,4 % delež tujih gostov; 396.464), število prenočitev pa se je ohranilo na 1.011.682 (8,9 % skupni delež). Pri izvajanju promocijskih aktivnosti je posebej aktivno predstavništvo Slovenske turistične organizacije na Dunaju.

Avstrijski gospodarski subjekti ostajajo najpomembnejši investitor v slovensko gospodarstvo. Konec leta 2019 so so avstrijske neposredne naložbe dosegle 3,63 mrd EUR oz. okoli 24 % vseh tujih naložb. Gre za investicije v pravzaprav vse panoge; naj naštejemo le nekaj najbolj aktualnih: Cargo-partner, ETI, Fenix Media, Herz Armaturen, Kapsch, Knauf Insulation, Magna, Palfinger, Rosenbauer, Salonit Anhovo, Saubermacher, nakupovalni center Aleja v Ljubljani, Supernova centri idr.

Po anketi Advantage Austria velika večina vprašanih vodilnih predstavnikov avstrijskih podjetij, uvoznikov in partnerjev ocenjuje atraktivnost Slovenije kot visoko in kar 91 % bi jih ponovno investiralo v Slovenijo, v ospredje pa v 2020 stopajo področja kot so zdravstvo, Start-up podjetja, avtomobilska industrija in logistika. Pogosto Slovenija nastopa kot hub za druge države nekdanje Jugoslavije.

V Sloveniji je preko 1000 podružnic oz. podjetij z večinskim avstrijskim kapitalom z okoli 25.000 zaposlenimi. V Avstriji je 278  podjetij, ki so v večinski lasti slovenskih subjektov (323 podjetij ima vsaj 25% lastništvo), pri čemer je Slovenija med najpomembnejšimi državami po novih ustanovitvah.

Luka Koper je s 33 % deležem najpomembnejše pomorsko pristanišče in okno v svet za avstrijsko gospodarstvo. Prva tako je avstrijski zaledni trg izjemno pomemben za Luko Koper, saj z letno pretovorjenimi 7 mio tonami različnega blaga in 227.000 pretovorjenimi TEU že vrsto let absolutni prvak. Več kot 30 vlakovnih kompozicij se dnevno vije na poti v/iz Avstrije, in priložnosti, še posebej ob novih aktualnih investicijah v pristanišču in na drugem tiru, za to najbolj trajnostno in okolju prijazno logistično pot, nikakor še niso izčrpane.

Še poseben gospodarski izziv za zadnjih letih predstavlja čezmejno opravljanje storitev. Vedno več podjetij namreč želi na zanimivem in bližnjem sosednjem trgu ponuditi svoje storitve brez ustanovitve podjetja, kar je pravzaprav prvi korak njihove internacionalizacije. Če gre za začasno dejavnost, jim svoboda opravljanja storitev v EU to omogoča. Podjetja lahko opravljajo te storitve s svojimi zaposlenimi in sicer je za napotene delavce potrebno prijaviti napotitev in poskrbeti, da napotitve spremlja ustrezna dokumentacija. Napoteni delavci prejemajo plačo v skladu z veljavno avstrijsko kolektivno pogodbo.

Slovenska podjetja in še posebej obrtniki so zagotovo med najbolj aktivnimi pri izvajanju te svoboščine enotnega trga v Avstriji; lani je bilo čezmejno občasno aktivnih skoraj 66.000 delavcev ter še številni samostojni podjetniki oz. obrtniki. Kar pa ni lahko, saj je AT v zadnjih dekadi pomembno zaostrila svojo zakonodajo (in njeno izvajanje) in šele zadnjo leto lahko po številnih intervencijah oz. aktivnostih za olajšanje čezmejnih aktivnosti in zaščito interesov slovenskega gospodarstva na različnih ravneh, z zadovoljstvom opažamo določeno izboljšanje situacije, pri čemer se pričakuje, da bo Avstrija v kratkem popravila oz. prilagodila svojo zakonodajo pravu EU (sodni primeri Čepelnik, Maksimović idr.).

Tudi v programskem obdobju 2014-2020 se nadaljuje zelo uspešno čezmejno sodelovanje med Slovenijo in Avstrijo (program Interreg V-A Slovenija-Avstrija).

POSLOVNO OKOLJE

Gre za trg v bližini, ki sicer nudi številne priložnosti v različnih gospodarskih sektorjih. Avstrijsko poslovno okolje je stabilno (inflacija 1,5 %) in konkurenčno. Avstrija je v 2017-19 doživljala obdobje izjemne gospodarske konjunkture, ki jo poganjata tako močno domače povpraševanje (že sicer visoka  kupna moč) ter krepitev izvoza. Gospodarska rast je bila v 2018 2,4 %, v 2019 pa je (še posebej v zadnjem kvartalu) upadala na 1,6 %. Tako dobrih rezultatov in obetov za rast majhnega in odprtega gospodarstva ni bilo že dolga leta, spremljalo pa jih (po dolgih letih) tudi že zaznavno zmanjšanje brezposelnosti.

Vse do pandemije COVID-19, ki je tudi Avstrijo močno prizadela. OECD je junijskem poročilu predstavila ekonomske napovedi za države tako pri "Single-hit" kot Double-hit" scenariju in njihova ocena gospodarskega upada v 2020 za Avstrijo je -6,2 % BDP, ob scenariju ponovitve pa več kot 7 % padec BDP. Ob tem pa velja poudariti tudi obete hitrega in močnega okrevanja v 2021. Z junijem je Avstrija sprostila pretežni del COVID-19 omejitvenih ukrepov, tudi mejne kontrole s sosednjimi in nato postopoma številnim državami EU/EFTA, kar bo zagotovo olajšalo ponoven zagon gospodarske aktivnosti.

Za Avstrijo je značilna tradicija socialnega dialoga in partnerstva. V Avstriji je aktivnih okoli 560.000 podjetij, pri čemer preko 180 t.i. podjetij skritih zmagovalcev, ki so med vodilnimi podjetji (MSP z okoli 85 % deležem izvoza) na evropskem/svetovnem trgu v svojih nišah, in 65 velikih podjetij – globalnih vodij, ter so lahko za slovenska podjetja zelo zanimivi potencialni partnerji z vrhunsko tržno pozicijo.

Glede prodora na trg se je primeroma smiselno osredotočiti na posamezne dežele, saj se določena zakonodaja oz. pravila po deželah delno razlikujejo. V posameznih deželah nudi podporo tudi mreža častnih konzulov.

V Avstriji imajo predstavništva ali lastna podjetja številna slovenska podjetja. Na veleposlaništvu smo v zadnjem času zaznali povečano število povpraševanj po odpiranju podjetja/predstavništva v Avstriji. Pomoč pri teh aktivnostih brezplačno nudi Avstrijska poslovna agencija (ABA), s katero lahko stopite v stik preko veleposlaništva, v kolikor pa se odločate za odprtje na Dunaju pa tudi Gospodarska agencija na Dunaju (Wirtschaftsagentur). Avstrija tudi poenostavlja zakonodajo in je znižala ustanovitveni kapital za družbe z omejeno odgovornostjo.

Avstrija sodi med visoko industrializirane države (28,4% BDP), pri čemer so med najbolj pomembnimi industrijskimi sektorji (tudi za internacionalizacijo) strojno in kovinsko-predelovalna industrija, kemična industrija, avtomobilska industrija, plin in ogrevanje, električni izdelki in elektronika, naftna industrija, proizvodnja hrane in živilskih izdelkov, rudarstvo ter proizvodnja jekla, lesna industrija ter gradbeništvo.

Avstrijo nadalje označuje visoka produktivnost dela, dober izobraževalni sistem vključno z dualnim izobraževanjem, krožišče poslovne lokacije med centralno-vzhodnimi evropskim državami (številna mednarodna podjetja pokrivajo to regijo iz Avstrije), odlično start-up in podporno okolje, premije za investiranje v razvoj, zelo dobra kakovost življenja in splošne blaginje ipd.

Ob vstopu na trg sosednje države je potrebno upoštevati, da gre za zahteven trg, na katerega je potrebno vstopiti zelo dobro pripravljen, upoštevati standarde in veljavne poslovne običaje, ohranjati prisotnost ter preko nje prepoznavnost ter se držati pravil. To še posebej velja tudi za že omenjeno opravljanje čezmejnih storitev, kjer so v primeru kršitev kazni zelo visoke. Aktivnosti je potrebno vedno izvajati na dolgi rok.

Skupaj s poslovnim klubom SGZ ter sorodnimi gospodarskimi združenji smo ključna vstopna točka za najrazličnejše situacije na avstrijsko tržišču. Na nas se obračajo slovenska podjetja skoraj vseh panog z najrazličnejšimi dnevnimi izzivi/problemi, pretežno MSP, pa tudi avstrijska podjetja, ki iščejo partnerje ali poslovne rešitve v Sloveniji.

Veleposlaništvo RS na Dunaju nudi pomoč slovenskim podjetjem pri vstopu in širitvi aktivnosti na avstrijskem trgu (dostopi do poslovnih baz, kontakti; registri in brezplačni oglasi za trgovske zastopnike itd.) ter privabljanju tujih investicij v Slovenijo. Zato potrebujemo tudi čim več konkretnih informacij z vaše strani in smo odprti za vsa vprašanja in svetovanje. Na veleposlaništvu lahko med drugim organiziramo tudi manjše promocijske / poslovne dogodke, ponujamo priložnost sodelovanja v okviru Dneva slovenskih dobaviteljev ipd.

Veseli bomo, če vam bomo lahko preko nudenja naših storitev pomagali pri iskanju novih poslovnih priložnosti,

mag. Dušan Pšeničnik

* podatki: Statistik Austria/WKÖ

 

Lokacija in kontaktni podatki

Veleposlaništvo Republike Slovenije Dunaj
Ekonomski svetovalec: mag. Dušan Pšeničnik

Kolingasse 12, 1090 Dunaj, Avstrija

T: 00 43 1 319 11 60 20
F: 00 43 1 586 12 65
E: dusan.psenicnik@gov.si
 




Posodobljeno: 22.6.2020