Avstrija

Prodaja v Avstrijo


Kako prodajati v Avstrijo?
 
Predstavljamo vsebine:
Gospodarska politika vlade
Trendi obnašanja kupcev in kupna moč
Tržne poti, distribucija
Spletna prodaja v Avstriji
Javna naročila
Sejmi 
Plačevanje
Transport in logistika
Poslovni imeniki in koristne povezave
 

Gospodarska politika vlade 

Gospodarska rast, inovacije in polna zaposlenost so osrednji cilji avstrijske gospodarske politike.

Ključni poudarki gospodarske politike se osredotočajo na energetsko varnost, ublažitev inflacijskih pritiskov, spodbujanje zelenih tehnologij ter digitalizacijo gospodarstva.

Gospodarska politika se osredotoča tudi na krepitev konkurenčnosti z naložbami v infrastrukturo, zlasti v sektorjih energetike, transporta in logistike. Avstrijski transportni sektor naj bi v prihodnjih letih beležil zmerno rast, skladno s pričakovanji glede potrošnje in trgovine. Vlada spodbuja javno-privatna partnerstva in izkoriščanje evropskih sredstev za financiranje infrastrukturnih projektov.

Nova avstrijska vlada ki jo vodi kancler Christian Stocker iz OVP, je 3. marca 2025 prevzela mandat po 2 letih recesije.

Cilji nove vlade so zmanjšanje porabe in zvišanje davkov za velika podjetja, da bi se avstrijski proračunski primanjkljaj vrnil v meje EU in se izognil disciplinskim postopkom iz Bruslja.

Vlada načrtuje strožja pravila priseljevanja ter strožje kaznovanje ekstremizma.

Posodobljeno: julij 2025.
 
 

Trendi obnašanja kupcev in kupna moč

Avstrija velja za potrošniško družbo. Kupna moč Avstrijcev je ena najvišjih v Evropi in je razmeroma enakomerno porazdeljena med zveznimi deželami.

Za avstrijske potrošnike je cena pomemben element nakupne odločitve, a so za izdelke višje kakovosti pripravljeni plačati tudi več. Potrošniki nakupe opravljajo na različnih mestih, od veleblagovnic in supermarketov do malih trgovin. Zaupanje potrošnikov je v zadnjih letih upadalo, močan padec pa je bil zabeležen po izbruhu pandemije COVID-19 v začetku leta 2020.

Zvestoba blagovni znamki je odvisna od kakovosti izdelkov in razmerja med ceno in vrednostjo.

Avstrijci veliko potrošijo za izdelke, povezane z zdravjem in dobrim počutjem. Avstrijski potrošniki so zelo občutljivi na okoljska in etična vprašanja. Zaradi ekološke ozaveščenosti in trajnostnega razmišljanja so vse bolj iskani ekološki in lokalni proizvodi. Delež ekoloških izdelkov v skupnih nakupih je med najvišjimi v Evropi. Sveži proizvodi so na splošno bolj priljubljeni kot pakirani.

Razvija se tudi trg rabljenih izdelkov, zlasti na spletnih mestih Willhaben, Locanto in Bazar.


Tržne poti, distribucija

Glavna trgovska območja v državi so Dunaj, Vorarlberg in Burgenland, pomembni regiji sta tudi Štajerska in Tirolska.

Avstrijski maloprodajni sektor je precej zasičen, zato je povprečna letna rast skromna, za prodor na trg pa je nujno potrebno oglaševanje.

Prodaja v avstrijskih supermarketih se je v letu 2024 povečala za 4 % na 12,8 mlrd EUR.
Prodaja v segmentu supermarketov naj bi se po napovedih analitikov v prihodnjih 5 letih povečevala po 3 % povprečni letni stopnji ter leta 2029 dosegla 15,0 mlrd EUR.
Število supermarketov se je v zadnjih 2 letih zmanjšalo, predvsem zaradi težav manjših konkurentov, kot sta M-Preis in Unimarkt, katerih dobičkonosnost je bila močno prizadeta zaradi naraščajočih stroškov. Obe podjetji sta uvedli različne ukrepe prestrukturiranja, nadaljnje zaprtje trgovin v bližnji prihodnosti pa je zelo verjetno.
Spar Österreichische Warenhandels AG je vodilni konkurent v tem segmentu in je imel leta 2024 51 % tržni delež glede na maloprodajno vrednost.

Vrednost maloprodaje v avstrijskih hipermarketih je v letu 2024 zrasla za 5 % in dosegla 4,9 mlrd EUR. 
Po napovedih bo prodaja v hipermarketih v letu 2029 dosegla 5,5 mlrd EUR, povprečna letna rast prodaje pa bo v obdobju 2025-2029 znašala 3 %. 
Največji konkurent v tem segmentu je Spar Österreichische Warenhandels AG, ki je imel v letu 2024 53 % tržni delež. 

Prodaja diskontnih trgovcev se je v Avstriji v letu 2024 povečala za 6 % in dosegla 7,7 mlrd EUR. 
Po napovedih naj bi prodaja v diskontnih trgovinah v prihodnjih 5 letih rasla po 4 % povprečni letni stopnji in v letu 2029 dosegla 9,4 mlrd EUR. 
Največji konkurent med diskontnimi trgovci v Avstriji je Hofer KG, ki je imel v letu 2024 60 % tržni delež.
V času močnega porasta življenjskih stroškov so diskonti pritegnili številne nove kupce in se utrdili kot prva izbira za nakupovanje z dobrim razmerjem med ceno in kakovostjo. Diskonti bodo po napovedih v prihodnjih letih dosegli najvišjo rast med vsemi kanali trgovine z živili, celo višjo rast kot hipermarketi.

Največji trgovci na drobno po prihodkih  

Podjetje Prihodki v mio EUR (2024)
Lidl Osterreich Gmbh 87.277,82
Billa Aktiengesellschaft 6.779,24
Interspar Gesellschaft M.B.H. 2.038,58
Penny Gmbh 1.112,46
Feneberg Lebensmittel Gmbh 507,53
Wedl Handels-Gmbh 285,69
Unimarkt Handelsgesellschaft M.B.H. & Co.  256,27


Spletna prodaja

Na avstrijskem trgu spletne trgovine prevladujejo mednarodna podjetja, saj vsaka 2. avstrijska stranka naroča iz tujine. Večji mednarodni spletni ponudniki prodajajo v Avstrijo s svojih sedežev ali središč na večjih bližnjih evropskih trgih.
Vrednost spletne maloprodaje se je v Avstriji v letu 2024 medletno povečala za 5 % in dosegla 8,7 mlrd EUR.
Rast v letu 2024 so spodbudili predvsem mlajši potrošniki, mlajši od 30 let, ki so spletno nakupovanje in udobje mobilne trgovine (m-commerce) vključili v svoje vsakodnevne navade.
Kljub veliki potrebi po ugodnih cenah in udobju spletnega nakupovanja, so potrošniki v letu 2024 ostali previdni zaradi visoke inflacije v prejšnjih 2 letih. Vseeno so se nekateri potrošniki navadili, da na spletu najdejo nižje cene, predvsem v rastočih nizkocenovnih kitajskih spletnih trgovinah, kjer so vse pogosteje impulzivno kupovali manjše izdelke, ki prej niso bili običajni v e-trgovini.
Visoka rast maloprodajne vrednosti je bila v letu 2024 zabeležena v segmentih spletne prodaje izdelkov za nego doma, lepoto in osebno nego, ter izdelkov za hišne ljubljenčke.
Po napovedih analitikov se bo avstrijska spletna maloprodaja v prihodnjih 5 letih povečevala po 5 % povprečni letni stopnji, ter leta 2029 dosegla 11,1 mlrd EUR.
Zaradi povečanih obratovalnih stroškov se je struktura fizičnih trgovin spremenila, kar bo verjetno privedlo do nadaljnjega zmanjševanja skupne maloprodajne površine. Ta sprememba bo dodatno spodbudila rast e-trgovine, saj ta ponuja jasne stroškovne prednosti v primerjavi s tradicionalnimi fizičnimi trgovinami.
Amazon GmbH je vodilni konkurent na avstrijskem trgu spletne prodaje. Leta 2024 je imel 21,75 % tržni delež glede na maloprodajno vrednost.


Drugi večji spletni ponudniki 

  • Zalando SE
  • eBay GmbH
  • Apple Inc
  • Media-Saturn Beteiligungs GesmbH
  • Ikea Möbelvertrieb OHG
  • Universal Versand GmbH

 Javna naročila 

 

Sejmi

 

Plačevanje

V Avstriji je običajna praksa, da se za začetne transakcije zahteva vsaj delno plačilo vnaprej ali pa nepreklicni akreditiv.

Podatki za izvedbo skrbnega pregleda podjetij so za večino podjetij zlahka dostopni, kar znatno zmanjšuje tveganje neplačil.

Po vzpostavitvi dobrega medsebojnega odnosa, avstrijska podjetja običajno pošiljajo blago na odprt račun, s 30 ali 60 dnevnim plačilnim rokom.

Za predčasna plačila se običajno priznajo popusti od 3 % do 6 %, odvisno od panoge. Dobaviteljski krediti so pogosti.


Več: Plačilni promet – izvozno okno
 
 

Transport in logistika

Avstrija je vozlišče in osrednje križišče za vseevropske prometne tokove in ima zaradi svoje osrednje geografske lege v Evropi velik pomen kot logistična lokacija. Država ima tudi močno mrežo prometnih sistemov in pretovornih vozlišč z inter-modalnimi terminali, povezovalnimi cestami, železnicami in vodnimi potmi.

Cestni segment je najdonosnejši v avstrijskem transportnem sektorju, saj ustvari več ko 80 % celotnih prihodkov v sektorju.

Donava ima pomembno mednarodno prometno vlogo. Tovorni promet po reki se je znatno povečal po odprtju kanala Ren-Majna-Donava.

Železniški tovorni promet, ki ga v veliki meri upravlja ÖBB (Avstrijske državne železnice), prav tako igra pomembno vlogo. ÖBB letno prepelje tudi več kot 450 mio potnikov, pri čemer dosega 96 % točnost, kar ga uvršča med najzanesljivejše železniške operaterje v Evropi.

V letu 2024 je železniški sektor beležil nadaljnjo rast, podprto z naložbami v infrastrukturo in digitalizacijo, kot je uvedba sistema eFTI (elektronske informacije o tovornem prometu), ki ga podpira Evropska komisija. Ta sistem olajšuje izmenjavo podatkov in povečuje učinkovitost multimodalnega transporta.

Čeprav je železniški promet manjši od cestnega, pridobiva na pomenu zaradi trajnostnih ciljev.

V letu 2024 so bile pomembne naložbe usmerjene v razogljičenje transportne infrastrukture. Evropska komisija v okviru programa TEN-T med letoma 2021 in 2030 namenja znatna sredstva za izboljšanje infrastrukture.

V skladu s ciljem razogljičenja, ki si ga je Avstrija zastavila do leta 2040, je avstrijska pošta maja 2024 začela uporabljati prve električne tovornjake za transport med letališčem Dunaj-Schwechat in logističnim centrom v Inzersdorfu.

Logistični sektor v Avstriji je podprt z močno mrežo skladišč, ki jih pogosto upravljajo globalno priznana podjetja, kot so DB Schenker, DHL Group in Kuehne + Nagel, ki so znana po svoji organiziranosti. Uporaba tehnologije v logistiki izboljšuje operativno učinkovitost.

 
Več:


Poslovni imeniki in koristne povezave:

 

Druge koristne povezave:


Vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2024.


Viri:
  • Factiva
  • Lloyds Bank
  • Euromonitor International
  • Ministrstvo za finance Avstrije
  • MarketLine
 

Posodobljeno: julij 2025. 
 

Poglejte si tudi: