Avstrija 
Predstavitev gospodarstva Avstrije
Predstavitev države
| Uradni naziv: | Republik Österreich / Republika Avstrija |
| Mednarodna oznaka: | AT / AUT |
| Glavno mesto: | Dunaj |
| Velikost (km2): | 83.871 |
| Prebivalci (mio): | 8,6 |
| Uradni jezik: | Nemški (slovenski na Koroškem; hrvaški in madžarski na Gradiščanskem) |
| Vera: | Rimskokatoliška 74%, protestanti 5%, muslimani 4% in ostali 17% |
| BDP na prebivalca: | 44.859 EUR (2018) |
| Denarna enota: | Evro (EUR) |
| Čas: | Enako kot v Sloveniji |
| Klicna številka: | + 43 |
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Dunaj | 1.714.000 |
| Graz | 265.000 |
| Linz | 189.000 |
| Salzburg | 145.000 |
| Innsbruck | 120.000 |
| Celovec | 94.000 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Zvezna republika devetih dežel |
|
Pravni sistem: |
Temelji na ustavi iz l. 1920 in spremenjeni l. 1929 |
|
Zakonodajna oblast: |
Dvodomni parlament; Državni svet (Nationalrat) sestavljen iz 183 članov izvoljenih za štiriletni mandat, zagotovljena je poštena regionalna in sorazmerna zastopanost. Zvezni svet (Bundesrat) ima 62 članov, ki jih izvolijo deželni parlamenti. |
|
Volitve: |
Naslednje predsedniške volitve bodo v letu 2022, naslednje parlamentarne volitve pa 2023. |
|
Vodstvo države: |
Predsednik je neposredno izvoljen za največ dva šestletna mandata, brez izvršilnih pristojnosti v miru. Prvi krog zadnjih predsedniških volitev je potekal 24.4.2016, drugi krog pa 22.5.2016. Z majhno razliko je pred Norbertom Hoferjem (FPÖ) zmagal Alexander Van der Bellen, vendar je avstrijsko ustavno sodišče 1. julija zaradi nepravilnosti razveljavilo predsedniške volitve. V ponovljenem drugem krogu predsedniških volitev 4. decembra, je neodvisni kandidat Alexander Van der Bellen potrdil svojo zmago. |
|
Izvršilna oblast: |
Svet ministrov vodi zvezni kancler, ki ga imenuje predsednik države. Na zadnjih predčasnih parlamentarnih volitvah, ki so potekale 29.09.2019, je največ glasov, 37 % dobila ljudska stranka Sebastiana Kurza (ÖVP). V 183 članskem parlamentu so si pridobili 71 sedežev. Na drugem mestu so pristali socialdemokrati (SPÖ), na tretjem pa svobodnjaki (FPÖ). V parlament so se prebili še Zeleni in liberalna stranka Neos. Sebastian Kurz bo tako najverjetnejši novi predsednik avstrijske vlade in bo nadomestil kanclerko Brigitte Bierlein, ki trenutno vodi začasno vlado. |
Avstrija je članica EU (European Union) in EEA (European Economic Area). Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development).
Vir: EIU; Factiva, september 2019.
Gospodarska politika vlade
Vlada je poostrila nadzor nad migracijami, omejila ugodnosti prosilcem za azil, ter zmanjšala otroške dodatke, namenjene v tujino. Načrtuje tudi zmanjšanje števila programov na trgu dela, namenjenih dolgotrajno brezposelnim in vključevanju priseljencev na trg dela.
Politična prizadevanja za izboljšanje poslovnega okolja vključujejo:
- za leto 2020 načrtovano davčno reformo, z možnimi znižanji davčnih stopenj za pravne osebe, davčno obremenitvijo dela in uvedbo digitalnega davka
- prožnejši delovni čas
- večjo osredotočenost na digitalizacijo
Na področju zdravstvenega varstva država namerava uvesti tudi manjše spremembe glede zagotavljanja dolgotrajne oskrbe.
Povprečna mesečna plača v Avstriji je v letu 2018 znašala 3,632 EUR bruto. Minimalna plača v Avstriji pa se razlikuje po posameznih panogah in je opredeljena s kolektivnimi pogodbami. Znaša od 1200 EUR bruto dalje.
Nezaposlenost je v letu 2018 znašala 7,7 %, napoved za leto 2019 je 6,4 %. V letu 2020 naj bi nezaposlenost znašala 4,9 %, v letu 2021 pa 4,5 %.
Inflacija je v letu 2018 dosegla 2,1 %, v letih 2019 in 2020 naj bi znašala 1,7 % in 2,2 %. Napoved inflacije za leto 2021 je 2,1 %.
Vir: EIU; Factiva, september 2019.
Poglejte si tudi:
