Avstrija 
Predstavitev gospodarstva Avstrije
Predstavitev države
| Uradni naziv | Republik Österreich / Republika Avstrija |
| Mednarodna oznaka | AT/AUT |
| Glavno mesto | Dunaj |
| Velikost (km2) | 83.871 |
| Prebivalci (mio) | 8,7 |
| Uradni jezik | Nemški. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Rimo-katoliki (57 %), protestanti (8,7 %), muslimani (7,9 %) |
| Denarna enota | Evro (EUR) |
| Čas | GMT +1, enako kot v Sloveniji. Poslovni čas |
| Klicna številka | +43 |
Prebivalstvo Avstrije
Avstrija ima 8,7 milijona prebivalcev.Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Dunaj | 1.898.000 |
| Graz | 328.000 |
| Linz | 205.000 |
| Salzburg | 153.000 |
| Innsbruck | 132.000 |
| Celovec | 100.000 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Zvezna republika devetih dežel |
|
|
Pravni sistem: |
Temelji na ustavi iz l. 1920 in spremenjeni l. 1929 |
|
|
Zakonodajna oblast: |
Dvodomni parlament; Državni svet (Nationalrat) sestavljen iz 183 članov izvoljenih za štiriletni mandat, zagotovljena je poštena regionalna in sorazmerna zastopanost. Zvezni svet (Bundesrat) ima 62 članov, ki jih izvolijo deželni parlamenti. |
|
|
Volitve: |
Naslednje predsedniške volitve bodo oktobra 2028, naslednje parlamentarne volitve pa v letu 2023. |
|
|
Vodstvo države: |
Predsednik je neposredno izvoljen za največ dva šestletna mandata, brez izvršilnih pristojnosti v miru. Zadnje predsedniške volitve so potekale 9.10.2022. Že v prvem krogu je zmagal dosedanji predsednik Alexander Van der Bellen. |
|
|
Izvršilna oblast: |
|
Avstrija je članica EU (European Union) in EEA (European Economic Area). Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development).
Vir: EIU; Factiva, januar 2023.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2024-2020
| 2024* | 2023* | 2022 | 2021 | 2020 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 8,7 | 8,7 | 8,7 | 8,7 | 8,7 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 108++ | 108 | 108 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 535,3 | 502,4 | 448,0 | 406,5 | 381,0 |
| BDP per capita (v EUR): | 61.192 | 57.561 | 51.439 | 46.791 | 43.946 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 645,8 | 623,5 | 591,3 | 454,2 | 447,2 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 73.819 | 71.434 | 67.894 | 52.274 | 51.596 |
| Rast BDP (v %): | 1,4 | 0,8 | 4,9 | 4,7 | -6,5 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 4,5 | 4,9 | 4,8 | 8,1 | 9,9 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 2,9 | 7,3 | 8,6 | 2,8 | 1,4 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -220,7 | -209,3 | -200,0 | -168,2 | -136,9 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 221,3 | 209,8 | 199,2 | 167,9 | 140,4 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 3,2 | 2,1 | 11,5 | 10,1 | -11,4 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 3,8 | 1,1 | 6,0 | 13,6 | -9,2 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 18,9 | 10,4 | 16,3 | 10,4 | -10,3 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 1.669,9+ | 3.489,9 | 2.589,5 | 2.114,5 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 2.160,6+ | 4.776,0 | 3.602,5 | 3.043,6 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 22 | 23 | 19 | 19 |
| Razred tveganja (op): | / | B | B | A | A |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | / | 27 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-jun (posodobljeno september 2023).
(++) Povprečna vrednost za obdobje 2018-2021 po podatkih Svetovne banke.
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2022.
Vir: EIU; Factiva, september 2023.
Delo v Avstriji
Državljani EU ne potrebujejo posebnega delovnega dovoljenja v Avstriji.
Tujci iz držav nečlanic EU pa si morajo vnaprej poiskati službo in pridobiti delovno dovoljenje. Poleg tega obstajajo tudi posebne kvote za delavce iz tujine.
Največ prostih delovnih mest je na voljo predvsem kvalificiranim tehnikom in inženirjem, programerjem, gradbenikom, diplomiranim medicinskim sestram in socialnim delavcem za nego starejših in bolnih oseb. Pogosto so na voljo tudi sezonska dela v turizmu ali kmetijstvu.
Povprečna in minimalna bruto plača
Avstrija nima uradno določene minimalne plače. Za nekatere panoge gospodarstva so minimalne plače določene v kolektivnih pogodbah delodajalcev in sindikatov.
Po podatkih avstrijskega statističnega urada je povprečna bruto mesečne plača v Avstriji leta 2022 znašala 3.400 EUR in približno 2.300 EUR neto.
Najvišje plače v državi imajo delavci na področju financ in menedžmenta, sledi pa IT sektor. Visoke plače imajo tudi avstrijski zdravniki, odvetniki in revizorji.
V Avstriji se stopnja davka na dohodek od plač zaposlenih, giblje od 0 % (dohodek do 11.000 EUR letno) do 55 % (dohodek nad 1.000.000 evrov letno).
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2022 | 2023* | 2024* | 2025* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 4,3 | -0,2 | 1,9 | 1,4 |
| Rast javne potrošnje | 3,0 | 2,5 | 2,3 | 1,9 |
| Rast investicij | -0,7 | -1,0 | 1,0 | 2,5 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, september 2023.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Avstrija je v letu 2022 izvozila za 217,5 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 221,9 mlrd EUR.
- Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -4,5 mlrd EUR.
- V letu 2022 je Avstrija največ izvažala strojno opremo, električno in elektronsko opremo, vozila, farmacevtske izdelke ter železo in jeklo.
- Največ so v letu 2022 izvozili v Nemčijo (29,2 % od celotnega izvoza), sledijo Italija, ZDA, Švica in Francija.
- Avstrija je v letu 2022 največ uvažala nafto in plin, strojno opremo, električno in elektronsko opremo, vozila ter farmacevtske izdelke.
- Največ so v letu 2022 uvozili iz Nemčije (38,2 % od celotnega uvoza), sledijo Italija, Češka, Nizozemska in Švica.
Avstrija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2020 - 2025 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2022 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2022 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 11,7 | Stroji, jedrski reaktorji | 16,0 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 11,7 | Električna in elektronska oprema | 10,7 |
| Električna in elektronska oprema | 11,2 | Vozila | 9,3 |
| Vozila | 8,4 | Farmacevtski izdelki | 6,5 |
| Farmacevtski izdelki | 4,4 | Železo in jeklo | 4,6 |
| Vodilni uvozni trgi 2022 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2022 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Nemčija | 38,2 | Nemčija | 29,2 |
| Italija | 6,0 | Italija | 6,6 |
| Češka | 4,9 | ZDA | 6,4 |
| Nizozemska | 4,9 | Švica | 5,2 |
| Švica | 4,7 | Francija | 3,9 |
| Slovenija (13. mesto) | 1,9 | Slovenija (12. mesto) | 2,4 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2023.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Avstriji so v letu 2021 znašale 168,1 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2017 je znašala 0,9 %.
- Celotne izhodne TNI Avstrije so v letu 2021 znašale 207,2 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2017 pa je znašala 1,1 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Avstriji 2021 - 2024 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Največji vlagatelji v Avstrijo
| Države vlagateljice | mio EUR |
|---|---|
| Nemčija | 51.605 |
| Nizozemska | 27.843 |
| Rusija | 20.556 |
| Luksemburg | 17.187 |
| Švica | 14.959 |
| Italija | 8.873 |
| Združeno kraljestvo | 7.594 |
| Irska | 3.240 |
| Španija | 2.698 |
| Francija | 2.298 |
Vir: Factiva; ITC, september 2023.
Pogosta vprašanja vezana na avstrijski trg
Kakšne so poslovne priložnosti v Avstriji?
Avstrijsko tržišče ponuja številne priložnosti za slovenske izvoznike, še posebej na področjih farmacevtskih izdelkov, medicinske opreme in digitalnih zdravstvenih storitev, napredne proizvodnje, spletne varnosti in kmetijskih izdelkov.Priložnosti na avstrijskem trgu
Kakšen je delovni čas v Avstriji?
Avstrijci imajo letne počitnice v juliju in avgustu, božično-novoletne počitnice pa v času od 20. decembra do 6. januarja. V tem času se je težko dogovoriti za poslovne sestanke.Delovni čas v Avstriji
Kakšna je kupna moč v Avstriji?
Za avstrijske potrošnike je cena pomemben element nakupne odločitve, a so za izdelke višje kakovosti pripravljeni plačati tudi več.Trendi obnašanja kupcev in kupna moč
Kako prodajati preko spleta v Avstrijo?
Na avstrijskem trgu spletne prodaje prevladujejo mednarodni spletni ponudniki.
Spletna prodaja v Avstriji
Kolikšen je davek na dodano vrednost v Avstriji?
Podjetja in posamezniki, ki v Avstriji opravljajo obdavčljive transakcije so zavezanci za avstrijski davek na dodano vrednost.
Standardna stopnja je 20 %. Znižani stopnji sta 13% in 10% .
Davek na dodano vrednost v Avstriji
Kako ustanoviti d.o.o. v Avstriji?
Družbo z omejeno odgovornostjo ustanovi eden ali več ustanoviteljev, ki so lahko fizične ali pravne osebe. Ni omejitev glede državljanstva in stalnega prebivališča.Postopek ustanovitve družbe z omejeno odgovornostjo v Avstriji
Poglejte si tudi:
- Gospodarske panoge
- Poslovno sodelovanje s Slovenijo
- Poslovanje
- Dajatve
- Oblike družb
- Poslovni obisk
- Poslovne priložnosti
- Časopisi
- Svetovalec v državi
