Avstrija 
Predstavitev gospodarstva Avstrije
| Predstavitev gospodarstva Avstrije |
|---|
Predstavitev države
| Uradni naziv | Republik Österreich / Republika Avstrija |
| Mednarodna oznaka | AT/AUT |
| Glavno mesto | Dunaj |
| Velikost (km2) | 83.871 |
| Prebivalci (mio) | 8,7 |
| Uradni jezik | Nemški. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Rimo-katoliki (55,2 %), muslimani (8,3 %), pravoslavni (4,9 %), protestanti (3,8 %) |
| Denarna enota | Evro (EUR) |
| Čas | GMT +1, enako kot v Sloveniji. Poslovni čas |
| Klicna številka | +43 |
Prebivalstvo Avstrije
Avstrija ima 8,7 milijona prebivalcev.Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Dunaj | 1.998.000 |
| Graz | 302.000 |
| Linz | 212.000 |
| Salzburg | 157.000 |
| Innsbruck | 132.000 |
| Celovec | 105.000 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Zvezna republika devetih dežel |
|
|
Pravni sistem: |
Temelji na ustavi iz l. 1920 in spremenjeni l. 1929 |
|
|
Zakonodajna oblast: |
Dvodomni parlament; Državni svet (Nationalrat) sestavljen iz 183 članov izvoljenih za štiriletni mandat, zagotovljena je poštena regionalna in sorazmerna zastopanost. Zvezni svet (Bundesrat) ima 62 članov, ki jih izvolijo deželni parlamenti. |
|
|
Volitve: |
Naslednje predsedniške volitve bodo leta 2028, parlamanetarne pa leta 2029. |
|
|
Vodstvo države: |
Predsednik je neposredno izvoljen za največ dva šestletna mandata, brez izvršilnih pristojnosti v miru. Zadnje predsedniške volitve so potekale 9.10.2022. Že v prvem krogu je zmagal dosedanji predsednik Alexander Van der Bellen. |
|
|
Izvršilna oblast: |
|
Avstrija je članica EU (European Union) in EEA (European Economic Area). Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development).
Vir: EIU; Factiva, marec 2025.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) IMF napoved.
Ekonomski kazalniki za obdobje 2026-2022
| 2026* | 2025* | 2024 | 2023 | 2022 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 9,2 | 9,2 | 9,2 | 9,1 | 9,0 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | 111 | 110 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 558,2 | 523,3 | 484,1 | 473,3 | 448,4 |
| BDP per capita (v EUR): | 60.643 | 56.997 | 52.853 | 51.989 | 49.941 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 651,3 | 635,0 | 618,2 | 609,9 | 609,7 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 70.758 | 69.154 | 67.499 | 66.984 | 67.913 |
| Rast BDP (v %): | 0,8 | 0,3 | -1,0 | -1,0 | 5,3 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 5,6 | 5,7 | 5,2 | 5,1 | 4,7 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 2,3 | 3,6 | 2,9 | 7,7 | 8,6 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -196,4 | -193,3 | -195,6 | -209,2 | -221,8 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 201,3 | 198,7 | 197,4 | 206,8 | 201,1 |
| Stopnja rasti obsega izvoza blaga in storitev (v %): | 1,3 | 0,1 | -3,5 | -0,4 | 10,0 |
| Stopnja rasti obsega uvoza blaga in storitev (v %): | 1,7 | 0,2 | -3,3 | -4,6 | 7,1 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | / | / | 10,7 | 6,3 | 15,7 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 2.119,0+ | 2.731,5 | 3.143,5 | 3.489,9 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 3.202,1+ | 4.137,6 | 4.115,6 | 4.776,0 |
| Boniteta države (op): | / | 95 | / | / | / |
Opombe:
(op): Bonitetna ocena Trading Economics (TE) ocenjuje kreditno sposobnost države med 100 (brez tveganja) in 0 (verjetno neplačilo). Primerjalna tabela tveganj
(*) IMF napoved
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-sep (posodobljeno november 2025).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2024.
Vir: IMF; WB; UNCTAD; TE, november 2025.
Socialni in okoljski kazalniki Avstrije
Če vas zanima stanje Avstrije na socialnem, okoljskem in gospodarskem področju, si na tej povezavi oglejte vrsto sestavljenih kazalnikov Evropske komisije, ki so strukturirani glede na 17 ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov in treh prednostnih področij politik Evropske komisije.
Delo v Avstriji
Državljani EU in državljani Švice ne potrebujejo posebnega delovnega dovoljenja v Avstriji.
Tujci iz držav nečlanic EU pa morajo izpolniti določene pogoje za pridobitev ustrezne vize. Poleg tega obstajajo tudi posebne kvote za delavce iz tujine.
Pogoji so podpisana pogodba o zaposlitvi ali pogodba o poslovnem sodelovanju z avstrijskim delodajalcem. Nato je potrebno pridobiti potrebna dokazila, kot so izobrazba, strokovne kvalifikacije, dokazilo o znanju jezika (nemščina ali angleščina), zdravniška potrdila in druge dokumente. Vloga za delovni vizum se odda pri avstrijskem veleposlaništvu ali konzulatu v matični državi, kjer odobritev lahko traja nekaj tednov.
Največ prostih mest je na voljo medicinskim delavcem, inženirjem, gradbenikom, strokovnjakom v IKT sektorju in delavcem v logistiki in transportu. Pogosto so na voljo tudi sezonska dela v turizmu.
Povprečna in minimalna bruto plača
Avstrija nima uradno določene minimalne plače. Za nekatere panoge gospodarstva so minimalne plače določene v kolektivnih pogodbah delodajalcev in sindikatov.
Po podatkih avstrijskega statističnega urada je povprečna bruto mesečna plača v Avstriji leta 2023 znašala 3.422 EUR in približno 2.505 EUR neto.
Leta 2024 je povprečna avstrijska kolektivna pogodba zvišala bruto minimalne plače za 8,5 %, kar je preseglo stopnjo inflacije iz leta 2023.
Najbolj so se zvišale plače v javnem sektorju, in sicer za 9,4 %, zaposlenim v zasebnem sektorju pa za 8,4 %. Najbolj so se zvišale plače v dejavnostih rudarstva, javne uprave in nepremičnin, kjer je rast presegla 17 %. Najnižjo rast so zabeležili v predelovalnih dejavnostih in umetnosti, in sicer okoli 15,5 %.
Najvišje dohodke zagotavljajo sektorji gospodarstva, kot so energetika, finančne in zavarovalniške storitve, IKT, rudarstvo.
Visoko usposobljeni strokovnjaki lahko v Avstriji mesečno zaslužijo od 5.000 EUR do 10.000 EUR in celo več. Veliko je odvisno od poklica, podjetja in regije. Največje možnosti za zaslužek ponuja prestolnica Dunaj.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2021 | 2022 | 2023 | 2024 | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 4,2 | 5,7 | -0,3 | / |
| Rast javne potrošnje | 7,5 | 0,0 | -0,4 | / |
| Rast investicij | 6,0 | 0,4 | -3,2 | -3,4 |
Vir: Factiva; WB, september 2025.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Avstrija je v letu 2024 izvozila za 209,5 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 199,6 mlrd EUR.
- Presežek v blagovni menjavi je znašal 9,9 mlrd EUR.
- V letu 2024 je Avstrija največ izvažala strojno opremo, električno in elektronsko opremo, farmacevtske izdelke, vozila ter plastiko.
- Največ so v letu 2024 izvozili v Nemčijo (29,2 % od celotnega izvoza), sledijo ZDA, Italija, Švica in Poljska.
- Avstrija je v letu 2024 največ uvažala strojno opremo, električno in elektronsko opremo, vozila, nafto in plin ter farmacevtske izdelke.
- Največ so v letu 2024 uvozili iz Nemčije (39,4 % od celotnega uvoza), sledijo Italija, Nizozemska, Češka in Švica.
Avstrija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2022 - 2027 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2024 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2024 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Stroji, jedrski reaktorji | 12,6 | Stroji, jedrski reaktorji | 16,9 |
| Električna in elektronska oprema | 11,7 | Električna in elektronska oprema | 10,7 |
| Vozila | 10,7 | Farmacevtski izdelki | 9,8 |
| Mineralna goriva, olja | 7,2 | Vozila | 9,5 |
| Farmacevtski izdelki | 5,5 | Plastika in plastični izdelki | 4,3 |
| Vodilni uvozni trgi 2024 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2024 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Nemčija | 39,4 | Nemčija | 29,2 |
| Italija | 6,3 | ZDA | 8,2 |
| Nizozemska | 5,2 | Italija | 6,0 |
| Češka | 5,1 | Švica | 5,0 |
| Švica | 3,8 | Poljska | 3,9 |
| Slovenija (13. mesto) | 1,7 | Slovenija (12. mesto) | 2,1 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2025.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Avstriji so v letu 2024 znašale 203,4 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2020 je znašala 1,7 %.
- Celotne izhodne TNI Avstrije so v letu 2024 znašale 268,4 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2020 pa je znašala 3,7 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Avstriji 2021 - 2024 (grafični prikaz)
Največji vlagatelji v Avstrijo
| Države vlagateljice | mio EUR |
|---|---|
| Nemčija | 57.321 |
| Nizozemska | 31.179 |
| Rusija | 21.865 |
| Luksemburg | 19.710 |
| Švica | 18.876 |
| Italija | 10.518 |
| Združeni arabski emirati | 7.811 |
| Združeno kraljestvo | 4.054 |
| Irska | 2.857 |
| Francija | 2.481 |
Vir: UNCTAD; ITC, september 2025.
Pogosta vprašanja vezana na avstrijski trg
Kakšne so poslovne priložnosti v Avstriji?
Avstrija ima visoko razvito, raznoliko in izvozno usmerjeno tržno gospodarstvo. Zaradi dobre infrastrukture in odprtosti za trgovino je država privlačna za poslovanje.Priložnosti na avstrijskem trgu
Kakšen je delovni čas v Avstriji?
Avstrijci imajo letne počitnice v juliju in avgustu, božično-novoletne počitnice pa v času od 20. decembra do 6. januarja. V tem času se je težko dogovoriti za poslovne sestanke.Delovni čas v Avstriji
Kakšna je kupna moč v Avstriji?
Za avstrijske potrošnike je cena pomemben element nakupne odločitve, a so za izdelke višje kakovosti pripravljeni plačati tudi več.Trendi obnašanja kupcev in kupna moč
Kako prodajati preko spleta v Avstrijo?
Na avstrijskem trgu spletne prodaje prevladujejo mednarodni spletni ponudniki.
Spletna prodaja v Avstriji
Kolikšen je davek na dodano vrednost v Avstriji?
Podjetja in posamezniki, ki v Avstriji opravljajo obdavčljive transakcije so zavezanci za avstrijski davek na dodano vrednost.
Standardna stopnja je 20 %. Znižani stopnji sta 13% in 10% .
Davek na dodano vrednost v Avstriji
Kako ustanoviti d.o.o. v Avstriji?
Družbo z omejeno odgovornostjo ustanovi eden ali več ustanoviteljev, ki so lahko fizične ali pravne osebe. Ni omejitev glede državljanstva in stalnega prebivališča.Postopek ustanovitve družbe z omejeno odgovornostjo v Avstriji
Poglejte si tudi:
- Gospodarske panoge
- Poslovno sodelovanje s Slovenijo
- Poslovanje
- Dajatve
- Oblike družb
- Poslovni obisk
- Poslovne priložnosti
- Časopisi
- Svetovalec v državi
