Avstrija

Predstavitev gospodarstva Avstrije

Predstavitev države

 
Uradni naziv Republik Österreich / Republika Avstrija
Mednarodna oznaka AT/AUT
Glavno mesto Dunaj
Velikost (km2) 83.871
Prebivalci (mio) 8,7
Uradni jezik Nemški. Več o poslovnem sporazumevanju 
Vera Rimo-katoliki (57 %), protestanti (8,7 %), muslimani (7,9 %)
Denarna enota Evro (EUR)
Čas GMT +1, enako kot v Sloveniji. Poslovni čas
Klicna številka +43
 
 


 

Prebivalstvo Avstrije

Avstrija ima 8,7 milijona prebivalcev.
 

Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Dunaj 1.898.000
Graz 328.000
Linz 205.000
Salzburg 153.000
Innsbruck 132.000
Celovec 100.000
 

Politična ureditev

Politični sistem:

Zvezna republika devetih dežel

Pravni sistem:

Temelji na ustavi iz l. 1920 in spremenjeni l. 1929

Zakonodajna oblast:

Dvodomni parlament; Državni svet (Nationalrat) sestavljen iz 183 članov izvoljenih za štiriletni mandat, zagotovljena je poštena regionalna in sorazmerna zastopanost. Zvezni svet (Bundesrat) ima 62 članov, ki jih izvolijo deželni parlamenti.

Volitve:

Naslednje predsedniške volitve bodo oktobra 2028, naslednje parlamentarne volitve pa v letu 2024.

Vodstvo države:

Predsednik je neposredno izvoljen za največ dva šestletna mandata, brez izvršilnih pristojnosti v miru. Zadnje predsedniške volitve so potekale 9.10.2022. Že v prvem krogu je zmagal dosedanji predsednik Alexander Van der Bellen.

Izvršilna oblast:

Svet ministrov vodi zvezni kancler, ki ga imenuje predsednik države. Na zadnjih predčasnih parlamentarnih volitvah, ki so potekale 29.09.2019, je največ glasov, 37 % dobila ljudska stranka Sebastiana Kurza (ÖVP). Sebastian Kurz je 9.10.2021 odstopil s položaja zaradi domnevne korupcijske oglaševalske afere, v katero naj bi bil vpleten skupaj s sodelavci. Na mestu kanclerja ga je zamenjal Alexander Schallenberg, ki je 2.12.2021 prav tako odstopil. Novi avstrijski kancler je postal dosedanji notranji minister Karl Nehammer.



Avstrija je članica EU (European Union) in EEA (European Economic Area). Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development).


Vir: EIU; Factiva, januar 2024.
 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)



(*) EIU napoved.
 

Statistični indikatorji  za obdobje 2024-2020

  2024* 2023* 2022 2021 2020
 Število prebivalcev (v mio): 8,7 8,7 8,7 8,7 8,7
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 108++ 108 108
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 535,3 502,4 448,0 406,5 381,0
 BDP per capita (v EUR): 61.192 57.561 51.439 46.791 43.946
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 645,8 623,5 591,3 454,2 447,2
 BDP per capita (PPP, v EUR): 73.819 71.434 67.894 52.274 51.596
 Rast BDP (v %): 1,4 0,8 4,9 4,7 -6,5
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 4,5 4,9 4,8 8,1 9,9
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 2,9 7,3 8,6 2,8 1,4
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -220,7 -209,3 -200,0 -168,2 -136,9
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 221,3 209,8 199,2 167,9 140,4
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 3,2 2,1 11,5 10,1 -11,4
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 3,8 1,1 6,0 13,6 -9,2
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 18,9 10,4 16,3 10,4 -10,3
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 3.122,9+ 3.489,9 2.589,5 2.114,5
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 4.112,5+ 4.776,0 3.602,5 3.043,6
Stopnja tveganja države (op): / 22 23 19 19
Razred tveganja (op): / B B A A
Enostavnost poslovanja**: / / / / 27

 

Opombe:

(op):  Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.                                                                                                        
(*)   EIU napoved                                                                                                             
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190                                                                                                               
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-nov (posodobljeno februar 2024).                                                                                                   
(++) Povprečna vrednost za obdobje 2018-2021 po podatkih Svetovne banke.                                                                                                    
(/)  Podatek ni na voljo.              
                                                                                    
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2022.                                                                                                      

 

 

Vir: EIU; Factiva, september 2023.

 

Delo v Avstriji
 

Državljani EU ne potrebujejo posebnega delovnega dovoljenja v Avstriji.
Tujci iz držav nečlanic EU pa si morajo vnaprej poiskati službo in pridobiti delovno dovoljenje. Poleg tega obstajajo tudi posebne kvote za delavce iz tujine.

Največ prostih delovnih mest je na voljo predvsem kvalificiranim tehnikom in inženirjem, programerjem, gradbenikom, diplomiranim medicinskim sestram in socialnim delavcem za nego starejših in bolnih oseb. Pogosto so na voljo tudi sezonska dela v turizmu ali kmetijstvu.

 

Povprečna in minimalna bruto plača


Avstrija nima uradno določene minimalne plače. Za nekatere panoge gospodarstva so minimalne plače določene v kolektivnih pogodbah delodajalcev in sindikatov.

Po podatkih avstrijskega statističnega urada je povprečna bruto mesečna plača v Avstriji leta 2023 znašala 3.400 EUR in približno 2.300 EUR neto.

Najvišje dohodke zagotavljajo sektorji gospodarstva, kot so kemična industrija, IKT, bančništvo in finančne storitve, energetika in oskrba z vodo.

Visoko usposobljeni strokovnjaki lahko v Astriji zaslužijo od 5.000 EUR do 10.000 EUR in celo več. Veliko je odvisno od poklica, podjetja in regije. Največje možnosti za zaslužek ponuja prestolnica Dunaj.

 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2022 2023* 2024* 2025*
Rast zasebne potrošnje 4,3 -0,2 1,9 1,4
Rast javne potrošnje 3,0 2,5 2,3 1,9
Rast investicij -0,7 -1,0 1,0 2,5


(*) EIU napoved.


Vir: EIU; Factiva, september 2023.

 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

  • Avstrija je v letu 2022 izvozila za 217,5 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 221,9 mlrd EUR. 
  • Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -4,5 mlrd EUR. 
  • V letu 2022 je Avstrija največ izvažala strojno opremo, električno in elektronsko opremo, vozila, farmacevtske izdelke ter železo in jeklo.
  • Največ so v letu 2022 izvozili v Nemčijo (29,2 % od celotnega izvoza), sledijo Italija, ZDA, Švica in Francija.
  • Avstrija je v letu 2022 največ uvažala nafto in plin, strojno opremo, električno in elektronsko opremo, vozila ter farmacevtske izdelke.
  • Največ so v letu 2022 uvozili iz Nemčije (38,2 % od celotnega uvoza), sledijo Italija, Češka, Nizozemska in Švica.

 

Avstrija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2020 - 2025 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.

 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2022 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2022 % od celote
Mineralna goriva, olja 11,7 Stroji, jedrski reaktorji 16,0
Stroji, jedrski reaktorji 11,7 Električna in elektronska oprema 10,7
Električna in elektronska oprema 11,2 Vozila 9,3
Vozila 8,4 Farmacevtski izdelki 6,5
Farmacevtski izdelki 4,4 Železo in jeklo 4,6

 

Vodilni uvozni trgi 2022 % od celote Vodilni izvozni trgi 2022 % od celote
Nemčija 38,2 Nemčija 29,2
Italija 6,0 Italija 6,6
Češka 4,9 ZDA 6,4
Nizozemska 4,9 Švica 5,2
Švica 4,7 Francija 3,9
Slovenija (13. mesto) 1,9 Slovenija (12. mesto) 2,4



Vir: Factiva; ITC, junij 2023.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

  • Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Avstriji so v letu 2021 znašale 168,1 mlrd EUR.
  • Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2017 je znašala 0,9 %.
  • Celotne izhodne TNI Avstrije so v letu 2021 znašale 207,2 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2017 pa je znašala 1,1 %.

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Avstriji 2021 - 2024 (grafični prikaz)



 
(*) EIU napoved.

Največji vlagatelji v Avstrijo

Države vlagateljice mio EUR
Nemčija 51.605
Nizozemska 27.843
Rusija 20.556
Luksemburg 17.187
Švica 14.959
Italija 8.873
Združeno kraljestvo 7.594
Irska 3.240
Španija 2.698
Francija 2.298

 
Vir: Factiva; ITC, september 2023.

 

 

Pogosta vprašanja vezana na avstrijski trg

 

Kakšne so poslovne priložnosti v Avstriji?

Avstrijsko tržišče ponuja številne priložnosti za slovenske izvoznike, še posebej na področjih farmacevtskih izdelkov, medicinske opreme in digitalnih zdravstvenih storitev, napredne proizvodnje, spletne varnosti, turizma in kmetijskih izdelkov.
 
Priložnosti na avstrijskem trgu
 

Kakšen je delovni čas v Avstriji?

Avstrijci imajo letne počitnice v juliju in avgustu, božično-novoletne počitnice pa v času od 20. decembra do 6. januarja. V tem času se je težko dogovoriti za poslovne sestanke.

Delovni čas v Avstriji
 

Kakšna je kupna moč v Avstriji?

Za avstrijske potrošnike je cena pomemben element nakupne odločitve, a so za izdelke višje kakovosti pripravljeni plačati tudi več.

Trendi obnašanja kupcev in kupna moč

 

Kako prodajati preko spleta v Avstrijo?

 
Na avstrijskem trgu spletne prodaje prevladujejo mednarodni spletni ponudniki.

Spletna prodaja v Avstriji

 

Kolikšen je davek na dodano vrednost v Avstriji?


Podjetja in posamezniki, ki v Avstriji opravljajo obdavčljive transakcije so zavezanci za avstrijski davek na dodano vrednost.
Standardna stopnja je 20 %. Znižani stopnji sta 13% in 10% .

Davek na dodano vrednost v Avstriji

 

Kako ustanoviti d.o.o. v Avstriji?

Družbo z omejeno odgovornostjo ustanovi eden ali več ustanoviteljev, ki so lahko fizične ali pravne osebe. Ni omejitev glede državljanstva in stalnega prebivališča.

Postopek ustanovitve družbe z omejeno odgovornostjo v Avstriji

 
 


Poglejte si tudi: