Avstrija 
Predstavitev gospodarstva Avstrije
Predstavitev države
| Uradni naziv | Republik Österreich / Republika Avstrija |
| Mednarodna oznaka | AT/AUT |
| Glavno mesto | Dunaj |
| Velikost (km2) | 83.871 |
| Prebivalci (mio) | 8,7 |
| Uradni jezik | Nemški. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Rimo-katoliki (57 %), protestanti (8,7 %), muslimani (7,9 %) |
| Denarna enota | Evro (EUR) |
| Čas | GMT +1, enako kot v Sloveniji. Poslovni čas |
| Klicna številka | +43 |
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Dunaj | 1.898.000 |
| Graz | 328.000 |
| Linz | 205.000 |
| Salzburg | 153.000 |
| Innsbruck | 132.000 |
| Celovec | 100.000 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Zvezna republika devetih dežel |
|
|
Pravni sistem: |
Temelji na ustavi iz l. 1920 in spremenjeni l. 1929 |
|
|
Zakonodajna oblast: |
Dvodomni parlament; Državni svet (Nationalrat) sestavljen iz 183 članov izvoljenih za štiriletni mandat, zagotovljena je poštena regionalna in sorazmerna zastopanost. Zvezni svet (Bundesrat) ima 62 članov, ki jih izvolijo deželni parlamenti. |
|
|
Volitve: |
Naslednje predsedniške volitve bodo v letu 2022, naslednje parlamentarne volitve pa 2023. |
|
|
Vodstvo države: |
Predsednik je neposredno izvoljen za največ dva šestletna mandata, brez izvršilnih pristojnosti v miru. Prvi krog zadnjih predsedniških volitev je potekal 24.4.2016, drugi krog pa 22.5.2016. Z majhno razliko je pred Norbertom Hoferjem (FPÖ) zmagal Alexander Van der Bellen, vendar je avstrijsko ustavno sodišče 1. julija zaradi nepravilnosti razveljavilo predsedniške volitve. V ponovljenem drugem krogu predsedniških volitev 4. decembra, je neodvisni kandidat Alexander Van der Bellen potrdil svojo zmago. |
|
|
Izvršilna oblast: |
|
Avstrija je članica EU (European Union) in EEA (European Economic Area). Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development).
Vir: EIU; Factiva, februar 2022.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019
| 2023* | 2022* | 2021 | 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 8,7 | 8,7 | 8,7 | 8,7 | 8,6 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | 108 | 108 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 426,2 | 400,9 | 403,7 | 379,0 | 397,1 |
| BDP per capita (v EUR): | 48.831 | 46.034 | 46.457 | 43.727 | 45.931 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 519,4 | 490,8 | 453,5 | 435,6 | 460,7 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 59.506 | 56.359 | 52.203 | 50.255 | 53.279 |
| Rast BDP (v %): | 3,2 | 3,9 | 4,7 | -6,8 | 1,5 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 4,5 | 6,0 | 8,1 | 9,9 | 7,4 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 1,9 | 2,8 | 2,8 | 1,4 | 1,5 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -192,8 | -185,8 | -172,4 | -135,7 | -148,0 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 200,2 | 191,0 | 174,7 | 138,7 | 151,8 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 4,6 | 6,6 | 10,7 | -11,5 | 3,4 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 4,4 | 5,0 | 11,7 | -9,3 | 1,9 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 3,0 | 5,3 | 5,2 | -16,0 | -11,7 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 457,2+ | 2.623,9 | 2.114,5 | 2.302,1 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 794,8+ | 3.707,0 | 3.043,6 | 3.414,9 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 20 | 19 | 19 | 20 |
| Razred tveganja (op): | / | A | A | A | A |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | 27 | 26 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2022 (posodobljeno maj 2022).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
Povprečna in minimalna bruto plača
Avstrija nima uradno določene minimalne plače. V skladu s kolektivno pogodbo, ki ji pripada 80 % delovne sile, znaša minimalna bruto plača 1.500 EUR na mesec. Povprečna mesečna bruto plača je v Avstriji v začetku leta 2022 znašala 3.790 EUR.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2021 | 2022* | 2023* | 2024* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 2,6 | 6,0 | 3,6 | 2,3 |
| Rast javne potrošnje | 5,5 | 1,0 | 1,8 | 1,8 |
| Rast investicij | 5,3 | 3,6 | 2,5 | 2,0 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
Vrednost izvoza blaga je v letu 2020 znašala 138,2 mlrd EUR, vrednost uvoza pa 134,6 mlrd EUR. Trgovinski presežek v blagovni menjavi je znašal 3,6 mlrd EUR. Največ je Avstrija v letu 2020 izvažala v Nemčijo in sicer 29,8 % od celotnega izvoza. Sledijo Italija, ZDA Švica in Francija. Največ so izvažali stroje, električno in elektronsko opremo, vozila ter farmacevtske izdelke. Največ je Avstrija v letu 2020 uvozila iz Nemčije (40,8 % od celotnega uvoza), sledijo Italija, Švica, Nizozemska in Češka. V letu 2020 so največ uvozili strojev, električne in elektronske opreme, vozil, mineralnih goriv ter farmacevtskih izdelkov.
Avstrija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2018 - 2023 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2020 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2020 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Stroji, jedrski reaktorji | 13,3 | Stroji, jedrski reaktorji | 17,1 |
| Električna in elektronska oprema | 11,7 | Električna in elektronska oprema | 11,2 |
| Vozila | 10,3 | Vozila | 9,7 |
| Mineralna goriva, olja | 5,5 | Farmacevtski izdelki | 7,0 |
| Farmacevtski izdelki | 4,6 | Plastika in plastični izdelki | 4,5 |
| Vodilni uvozni trgi 2020 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2020 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Nemčija | 40,8 | Nemčija | 29,8 |
| Italija | 6,0 | Italija | 6,1 |
| Švica | 5,5 | ZDA | 6,1 |
| Nizozemska | 4,4 | Švica | 5,4 |
| Češka | 4,3 | Francija | 4,2 |
| Slovenija (14. mesto) | 1,6 | Slovenija (13. mesto) | 1,9 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2021.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Avstriji so v letu 2018 znašale 177,2 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 9,4%. Celotne izhodne TNI Avstrije so v letu 2018 znašale 193,3 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 3,6%.Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Avstriji 2019 - 2022 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2021.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 32,7 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Nemčija, sledita pa ji ZDA in Švica. Največ investicij je na področju avtomobilskih delov in transporta.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Nemčija | 13.191,7 |
| ZDA | 3.175,1 |
| Švica | 2.532,2 |
| Kanada | 2.010,3 |
| Združeno kraljestvo | 1.577,4 |
| Druge države | 10.237,9 |
| Skupaj | 32.724,7 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Avtomobilski deli | 4.244,0 |
| Transport | 3.324,8 |
| Komunikacije | 2.379,8 |
| Finančne storitve | 2.023,0 |
| Hoteli in turizem | 1.436,9 |
| Drugi sektorji | 19.316,4 |
| Skupaj | 32.724,7 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020
| Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Infineon Technologies | 3.446,5 |
| Bayerische Motoren Werke (BMW) | 1.083,2 |
| Magna Steyr | 1.013,9 |
| Boehringer Ingelheim | 690,4 |
| Borealis | 588,5 |
| Sandoz | 416,4 |
| Interxion | 230,1 |
Vir: FDI Intelligence, september 2020.
Poglejte si tudi:
Poslovno sodelovanje s Slovenijo
