Evropska kemična industrija med zelenimi cilji in bojem za preživetje

Kemična industrija, ki je bila nekoč paradni konj evropskega gospodarstva, se danes sooča z eksistencialno krizo. Visoki stroški energije, kitajska konkurenca in stroga okoljska zakonodaja silijo industrijske gigante v zapiranje obratov, medtem ko investicije nepovratno odtekajo v druge regije.
 

Evropska kemična industrija je pod velikim pritiskom

Kemična industrija je ena najpomembnejših industrij v Evropi. Zaposluje več kot 1 mio ljudi in ustvari letne prihodke višini 655 mlrd EUR (podatki za leto 2023).

Kemična industrija je 4. največja proizvodna panoga v Evropi, ki podpira kar 96 % vseh vrednostnih verig. Ključna je za proizvodnjo avtomobilov, zdravil, barv in gospodinjskih izdelkov.

Kljub svojemu strateškemu pomenu za varnost in obrambo Evrope pa se sektor danes krči.

Strokovnjaki opozarjajo, da bi izguba kritične kemične proizvodnje pomenila visoko tveganje za celotno celino, saj bi postali nevarno odvisni od nepredvidljivih trgovinskih partnerjev.
 

Kemične tovarne se zapirajo in selijo v tujino

Po podatkih podjetja Chemical Market Analytics so med letoma 2020 in 2025 v Evropski uniji in Združenem kraljestvu zaprli številne kemične obrate s skupno zmogljivostjo več kot 25 mio ton kemikalij na leto, medtem ko številni drugi obrati delujejo precej pod svojo zmogljivostjo.

Podjetja, kot so Exxon Mobil, Dow, Sabic in LyondellBasell, zapirajo ali prodajajo svoje zmogljivosti, nekateri proizvajalci, kot npr. Domo Chemicals in Vynova, pa so že razglasili insolventnost svojih podružnic.

Še bolj zgovoren je upad investicij. Lani so se naložbe v nove zmogljivosti evropske kemične industrije zmanjšale za kar - 86 %. Namesto v Evropi podjetja raje investirajo na Kitajsko ali v ZDA.

Balgijsko kemično podjetje Vioneo, ki se ukvarja z nefosilno plastiko, je na primer januarja letos opustilo načrt za gradnjo 1,8 mlrd USD (1,6 mlrd EUR) vredno tovarno v Antwerpnu v Belgiji ter se namesto tega odločilo za Kitajsko. Ta primer jasno kaže, da Evropa izgublja celo v tekmi za zeleno prihodnost.

 
 

Glavni vzroki

Glavni razlog za slabe razmere v industriji so kombinacija 3 dejavnikov:

Visoki stroški energije: Po izgubi dostopa do poceni ruskega plina se evropski proizvajalci soočajo s strukturno previsokimi stroški energije v primerjavi z globalnimi konkurenti.

Globalna presežna zmogljivost: Kitajska je v zadnjih letih agresivno širila svojo proizvodnjo. Trg je sedaj preplavljen s poceni uvozom ravno v času, ko se je povpraševanje v Evropi upočasnilo. Trgovinski sporazum med ZDA in EU, sklenjen lani, bi ameriškim proizvajalcem razširil dostop do trga z veliko nižjimi stroški.

Podnebne politike: Čeprav so industrije, ki veljajo za največje onesnaževalce okolja, trenutno še delno zaščitene, se bodo dajatve na ogljik (ETS) v prihodnje drastično povečale. Mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM) je še nepreverjen in podjetja v industriji se bojijo, da ne bodo mogla dovolj hitro nadomestiti brezplačnih emisijskih kuponov.
 

Iskanje poti iz krize

Evropski svet in skupina za konkurenčnost sta konec januarja razpravljala o nujnosti skrbne uskladitve podnebnih ambicij z realnostjo trga.

Industrija poziva k pragmatičnemu pristopu, tehnološki nevtralnosti in večji regulatorni predvidljivosti. Opozarjajo, da brez močnih spodbud za inovacije in zaščite pred nelojalno konkurenco, Evropi grozi uhajanje emisij, oziroma scenarij, kjer se proizvodnja in z njo izpusti preselijo drugam, evropsko gospodarstvo pa ostane praznih rok.

Medtem ko nekatere regije, kot sta Rusija in Kitajska, posodabljajo svoje zmogljivosti z državno pomočjo in sodobno tehnologijo, se Evropa odziva na situacijo s proti-dampinškimi ukrepi. A nekateri analitiki že opozarjajo, da je za mnoga podjetja v sektorju morda že prepozno.
 

Evropski delež v svetovnem kemičnem sektorju se je zmanjšal z 27 % na 13 %

Kemični sektor, ki vključuje 31.000 podjetij, igra pomembno vlogo v evropskem gospodarstvu, vendar z naraščanjem stroškov in zaostrovanjem regulativnega okvira regija postaja vse bolj nekonkurenčna in hitro izgublja delež v korist kitajskih konkurentov.

V zadnjih 20 letih se je evropski delež v svetovni proizvodnji kemikalij več kot prepolovil, s 27 % na 13 %.

V istem obdobju se je delež Kitajske povečal z 10 % na 46 %, s čimer se je Evropa iz izvoznice kemikalij spremenila v neto uvoznico. 
Samo v zadnjih 5 letih se je kitajski uvoz v regijo več kot podvojil, s 7 % na 18 %.

Srednjeročni obeti v kemičnem sektorju niso spodbudni. Po napovedih Oxford Economics naj bi se sektor nadaljnje skrčil v Q1 2026, počasno okrevanje se pričakuje leta 2027, vrhunec rasti v višini 1,7 % naj bi dosegel leta 2028, vendar to ne bo dovolj za nadomestitev izgub zadnjih nekaj let.


Viri:

• Factiva
• The Wall Street Journal
• Agence Europe
• AK&M Information Agency
• Foto: iStock

 

Preberite še: 

Globalni trendi na področju kemične industrije

Kitajska zaradi ameriških carin povečuje izvoz kemikalij in plastike v Evropo


Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo: 
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.