Priprave na razogljičenje transportnega sektorja

Če želi EU doseči svoje cilje ničelnega neto prometa in do leta 2050 postati podnebno nevtralno gospodarstvo, se mora transportni sektor hitro razogljičiti.

Zaradi naraščajočega povpraševanja po tovornem in zračnem prometu hitro naraščajo izpusti toplogrednih plinov z ladij in letal. Mednarodni letalski in pomorski promet bi lahko do sredine tega stoletja predstavljal skoraj 40 % emisij toplogrednih plinov. 

V prizadevanju za ublažitev podnebnih sprememb oba transportna sektorja iščeta nove nizko-ogljične vire energije ter se usmerjata na vodik in elektrifikacijo.

Medtem ko se veliko pozornosti posveča razvoju čistejših letal in plovil, še večji izziv predstavlja ustvarjanje infrastrukture, ki jo bodo pristanišča in letališča potrebovala za proizvodnjo, shranjevanje in črpanje goriv z nizkimi emisijami.

Pri EU projektu TULIPS, ki raziskuje načine za zmanjšanje emisij na letališčih, poudarjajo, da morajo letališča še veliko postoriti, da se pripravijo na to prihajajočo dobo.
 

Nova goriva 

Proizvajalci letal veliko vlagajo v nova goriva in pogonske tehnologije, vendar morajo biti tudi letališča pripravljena na dobavo teh goriv, saj se bo celoten sistem precej razlikoval od trenutnih določb na osnovi kerozina.

EU raziskava TULIPS o inovativnih in trajnostnih letališčih bo s pomočjo testnih projektov na 4 letališčih testirala nove zelene tehnologije in nato letališčem predstavila najboljše načine za pospešitev nizko-ogljičnega prehoda.

Raziskave o oskrbi letal z energijo gredo trenutno v 2 smeri. Prva so trajnostna letalska goriva, proizvedena iz obnovljivih surovin, druga pa je oskrba z energijo za nova letala, ki jih bodo poganjale tehnologije, vključno z baterijami in vodikom.

Ker se trajnostna letalska goriva ali mešanice trajnostnega in običajnega reaktivnega goriva lahko uporabljajo v obstoječih letalih, se lahko premosti vrzel med sedanjimi letali in tistimi v prihodnosti, ki bodo uporabljala popolnoma drugačne vire energije. To je še posebej pomembno za zagotavljanje alternativ z nižjimi emisijami ogljika za medcelinske lete, saj bodo nova letala, ki jih poganja vodik ali baterije, na začetku lahko letela le na krajše razdalje. Lahko traja še dolgo časa, preden bodo razvili alternativne pogonske metode za medcelinske lete.

V prihodnje bo tudi večina letaliških zemeljskih vozil delovala na baterije. Nekatera letališka vozila, kot so na primer tista, ki se uporabljajo za vleko letal po asfaltu, bo zaradi visoke porabe energije verjetno moral poganjati vodik.

Vse to predstavlja infrastrukturni izziv za letališča. Na amsterdamskem letališču Schiphol na Nizozemskem na primer povpraševanje po električni energiji narašča, a trenutna infrastruktura tega še ne omogoča.
 

Bolj zelena letališča 

Posledično to letališče na Nizozemskem vlaga v sončne celice in druge oblike obnovljive energije. Dolgoročni cilj letališča je, da proizvede več energije, kot je porabi. Razvoj pametnega energetskega vozlišča bo pripomogel k optimizaciji oskrbe z zeleno električno energijo, da bi zadovoljili konkurenčne zahteve različnih aplikacij.

Letališča bodo morala zagotoviti tudi zanesljivo oskrbo s trajnostnimi letalskimi gorivi in vodikom. EU projekt TULIPS ne raziskuje le, kako lahko letališča proizvajajo ta goriva, ampak tudi, kako je mogoče nove industrije spodbuditi k njihovi proizvodnji in dobavi.

Trajnostna letalska goriva se običajno proizvajajo iz biomase. Imajo podoben kemični profil kot običajno reaktivno gorivo, proizvedeno iz nafte. Čeprav lahko uporabljajo isto infrastrukturo za shranjevanje in oskrbo z gorivom na letališču, pa zamenjava nikakor ni preprosta.

TULIPS proučuje stroške in praktičnost trajnostnega letalskega goriva ter kako razviti učinkovite spodbude za spodbujanje njegove proizvodnje in uporabe. 

Idealno bi bilo, če bi proizvodnja potekala v bližini letališča. Glavni izziv pri trajnostnih letalskih gorivih je povečanje na trajnosten način ter omejitve razpoložljivih proizvodnih tehnologij in virov za proizvodnjo teh trajnostnih goriv.

Poleg rastlinskih odpadkov si raziskovalci prizadevajo ustvariti predvsem trajnostna goriva iz elektrike, vodika in ogljika, zajetega iz zraka. To gre na neko vrsto krožnega procesa. Izpuščeni ogljikov dioksid se takoj po izpustu vzame iz zraka in iz njega skupaj z vodikom ustvari nov sintetični kerozin.

V nasprotju s trajnostnim letalskim gorivom bo vodik zahteval povsem novo infrastrukturo za dostavo, skladiščenje in oskrbo z gorivom, saj običajna infrastruktura za reaktivno gorivo ne zadostuje.

Vodik nastane, ko se z elektriko loči od vode. Če energija, uporabljena za to elektrolizo, prihaja iz obnovljivih virov, se nastali vodik šteje za zeleni vir energije. Vodik bo možno proizvajati na letališčih in v tako imenovanih vodikovih dolinah, ki so nekakšna gospodarska območja, ki proizvajajo lokalno porabljen zeleni vodik.

Dolgoročno lokalna proizvodnja ne bo zadostovala za zadostitev povpraševanja. To je posledica kombinacije dejavnikov, vključno z omejeno razpoložljivostjo in ceno zelene električne energije na nekaterih lokacijah. Ta vir energije se bo soočil tudi s konkurenčnimi zahtevami drugih industrij.

Verjetno bo v prihodnje zato najboljša kombinacija lokalno proizvedenega in uvoženega vodika z območij, ki so bogatejša z energijo in imajo manjše povpraševanje.
 

Pametna pristanišča 

Da je priprava pristanišč na morebitne mešanice goriva, ki jih bodo v prihodnosti uporabljale ladje, prav tako zapleten proces, se zavedajo tudi v pristanišču Rotterdam.

Največje evropsko morsko pristanišče Rotterdam si prizadeva postati ogljično nevtralno do leta 2050. Pristanišče je vzpostavilo projekt MAGPIE, ki ga financira EU, da bi ustvarilo oris glavnega načrta, kako bodo Rotterdam in njegova partnerska pristanišča postala zelena do sredine stoletja.

Pristanišče se bo preoblikovalo v pametno zeleno pristanišče z izboljšanjem trenutnih energetskih sistemov, razvojem novega bolj zelenega energetskega sistema, prehodom na ne-naftna goriva in surovine ter spodbujanjem prehoda na trajnostni tovorni promet.

45 partnerjev projekta namerava ustvariti glavni energetski načrt kot navdih za vsa evropska pomorska in celinska pristanišča, ki želijo postati zelena.

Pri gorivih se MAGPIE osredotoča na elektriko, amoniak, vodik in različico utekočinjenega zemeljskega plina, na bio LG gorivo.
Pristanišče vidi tudi pomembno vlogo metanola kot zelenega goriva.
 

Pametna energija 

Pristanišča v prihodnje ne bodo več v tradicionalni vlogi najemodajalca, ampak bolj v vlogi razvijalca njegove okolice, s čimer bodo olajšala celoten proces pametnega energetskega prehoda. Zato morajo pristanišča zagotoviti ustrezne pogoje za podjetja, da bodo vlagala v pristaniško območje.

Tako kot pri letališčih poleg ladij obstajajo tudi druga vozila, ki se morajo priključiti na nove vire energije. V pristanišču Rotterdam so to predvsem barže za kratke ladje, vlaki in tovornjaki, ki prevažajo blago v in iz pristanišča Rotterdam iz manjših regionalnih vozlišč.

Projekt MAGPIE poskuša napovedati prihodnjo mešanico energije in ugotoviti, kako se nanjo pripraviti. Ta različna goriva morajo doseči točko tehnološke zrelosti, kjer jih je mogoče uporabiti in so na voljo vsem, ki jih potrebujejo. Nato se bosta industrija in trg odločila, v katero smer želita iti in v kaj vlagati. Pristanišča morajo biti le pripravljena.

Pristanišče se bo moralo pogovoriti z industrijo, da bo videlo, kaj potrebuje, hkrati pa zagotoviti, da bo privabilo prave partnerje za izpolnitev svojih dolgoročnih energetskih ciljev, namesto kratkoročne gospodarske donosnosti. Povezati pa se mora tudi z vladnimi organi, od EU do lokalnih občin, za razvoj dovoljenj, predpisov in subvencij za spodbujanje rasti industrije.


 
 
Viri: Factiva, Horizon, The EU Research & Innovation Magazine, Cyprus Mail 
 

Preberite tudi:

Globalni trendi na področju zelene tehnologije
 
Globalni trendi na področju transporta in logistike




Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.