Nizozemska

Predstavitev gospodarstva Nizozemske

Predstavitev države

Uradni naziv:

Mednarodna oznaka:

Glavno mesto:

Velikost (km2):

Prebivalci (mio):

Uradni jezik:

Vera:

BDP na prebivalca:

Denarna enota:

Čas:

Klicna številka:

Koninkrijk der Nederlanden / Kraljevina Nizozemska

NL / NLD

Amsterdam, sedež vlade v Haagu

41.526

17,3

Nizozemski

Katoliki  23,6 %, protestanti 14,9 %, muslimani 5,1 %, ateisti 50,7 %, ostali 5,6 %

46.917 EUR (2019)

Evro (EUR)

Enako kot v Sloveniji

+ 31


Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Amsterdam 854.047
Rotterdam 638.712
Haag 532.561
Utrecht 347.483
Eindhoven 229.126

 

Politična ureditev

Politični sistem:

Ustavna monarhija

Pravni sistem:

Temelji na ustavi iz l. 1920 in spremenjeni l. 1929

Zakonodajna oblast:

Dvodomni parlament (Staten Generaal); Prvi senat (Eerste Kamer, Senat) šteje 75 članov, ki jih izvolijo deželni sveti (regionalni parlamenti). Drugi senat šteje 150 članov, ki so neposredno izvoljeni za štiriletni mandat. Prvi senat lahko samo sprejema ali zavrača zakonodajo.

Volitve:

Zadnje splošne volitve so bile 15. marca 2017, naslednje redne volitve bodo leta 2021. Zadnje pokrajinske volitve so bile 18. marca 2015.

Vodstvo države:

Kralj Willem-Alexander, ki je prevzel prestol 30. aprila 2013. Vloga monarha ni zgolj ceremonialna. Monarh je sopodpisnik novih aktov parlamenta; prispeva k oblikovanju nove vlade in vodi Državni svet (svetovalni organ za zakonodajo in upravno sodišče).

Izvršilna oblast:

Ljudska stranka za svobodo in demokracijo (VVD) premierja Marka Rutteja je zmagala na zadnjih parlamentarnih volitvah na Nizozemskem, 15. marca 2017. Dobila je 31 sedežev v 150-članskem parlamentu. Skrajno desna Stranka za svobodo Geerta Wildersa si deli drugo mesto s še dvema strankama, ki so vsaka dobile po 19 sedežev.

Mark Rutte (VVD).

 

Nizozemska je članica EU (European Union). Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development) in WTO (World Trade Organization).


Vir: EIU; Factiva, marec 2020.

 

Gospodarska politika vlade 

Vlada je bila v obdobju marec-maj 2020 uspešna pri zajezitvi prvega vala pandemije korona virusa. Do junija je ukinila najbolj restriktivne ukrepe za zajezitev. Število novih primerov je spet začelo naraščati po 11. juliju in v začetku septembra je skupno 14-dnevno število primerov na 100.000 prebivalcev doseglo 48,9. Stopnja hospitalizacije in stopnja smrtnosti se v tem obdobju nista povečevali, zato ponovna blokada ni verjetna.

Prejšnja vlada se je osredotočila na fiskalno konsolidacijo, vključno s povečanjem davkov in zmanjšanjem porabe. Javne finance so sedaj bolj stabilne, zato se sedanja koalicija pod vodstvom predsednika vlade Rutta osredotoča na davčno reformo in naložbe v zeleno energijo. Uspeh stranke GreenLeft na zadnjih deželnih volitvah, v katerih je koalicija izgubila večino v senatu, je spodbudil vlado k okolju bolj prijaznemu stališču in prizadevanju za še večje naložbe v zeleno energijo (približno 17,5 mlrd EUR letno).

Vir: EIU; Factiva, oktober 2020.




Poglejte si tudi:

Pregled gospodarskih gibanj

Gospodarske panoge