Nizozemska 
Predstavitev gospodarstva Nizozemske
Predstavitev države
|
Uradni naziv: Mednarodna oznaka: Glavno mesto: Velikost (km2): Prebivalci (mio): Uradni jezik: Vera: BDP na prebivalca: Denarna enota: Čas: Klicna številka: |
Koninkrijk der Nederlanden / Kraljevina Nizozemska NL / NLD Amsterdam, sedež vlade v Haagu 41.526 17,3 Nizozemski Katoliki 23,6 %, protestanti 14,9 %, muslimani 5,1 %, ateisti 50,7 %, ostali 5,6 % 47.020 EUR (2019) Evro (EUR) Enako kot v Sloveniji + 31 |
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Amsterdam | 854.047 |
| Rotterdam | 638.712 |
| Haag | 532.561 |
| Utrecht | 347.483 |
| Eindhoven | 229.126 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Ustavna monarhija |
|
Pravni sistem: |
Temelji na ustavi iz l. 1920 in spremenjeni l. 1929 |
|
Zakonodajna oblast: |
Dvodomni parlament (Staten Generaal); Prvi senat (Eerste Kamer, Senat) šteje 75 članov, ki jih izvolijo deželni sveti (regionalni parlamenti). Drugi senat šteje 150 članov, ki so neposredno izvoljeni za štiriletni mandat. Prvi senat lahko samo sprejema ali zavrača zakonodajo. |
|
Volitve: |
Zadnje splošne volitve so bile 15. marca 2017, naslednje redne volitve bodo leta 2021. Zadnje pokrajinske volitve so bile 18. marca 2015. |
|
Vodstvo države: |
Kralj Willem-Alexander, ki je prevzel prestol 30. aprila 2013. Vloga monarha ni zgolj ceremonialna. Monarh je sopodpisnik novih aktov parlamenta; prispeva k oblikovanju nove vlade in vodi Državni svet (svetovalni organ za zakonodajo in upravno sodišče). |
|
Izvršilna oblast: |
Ljudska stranka za svobodo in demokracijo (VVD) premierja Marka Rutteja je zmagala na zadnjih parlamentarnih volitvah na Nizozemskem, 15. marca 2017. Dobila je 31 sedežev v 150-članskem parlamentu. Skrajno desna Stranka za svobodo Geerta Wildersa si deli drugo mesto s še dvema strankama, ki so vsaka dobile po 19 sedežev. |
Nizozemska je članica EU (European Union). Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development) in WTO (World Trade Organization).
Vir: EIU; Factiva, marec 2020.
Gospodarska politika vlade
Prejšnja vlada se je osredotočila na fiskalno konsolidacijo, vključno s povečanjem davkov in zmanjšanjem porabe. Javne finance so sedaj bolj stabilne, zato se sedanja koalicija pod vodstvom predsednika vlade Rutta osredotoča na davčno reformo in naložbe v zeleno energijo. Uspeh stranke GreenLeft na zadnjih deželnih volitvah, v katerih je koalicija izgubila večino v senatu, je spodbudil vlado k okolju bolj prijaznemu stališču in prizadevanju za še večje naložbe (približno 17,5 mlrd EUR letno) v zeleno energijo.
Vir: EIU; Factiva, marec 2020.
Poglejte si tudi:
