Trendi v nizozemski hortikulturni industriji v prihodnjih letih

Slika: PIXLR

Nastajajoči trendi

Potrošniški trendi

• Povpraševanje po lokalno pridelanih izdelkih: Naraščajoče zanimanje za zmanjševanje ogljičnega odtisa hrane in cvetličarstva.
• Organske in trajnostne oznake: Povečano povpraševanje po ekološko certificiranih pridelkih.
• Prilagajanje: Povečano zanimanje za prilagojene rešitve, kot so dostave lokalno pridelanega sadja in zelenjave, pomoč pri receptih, oblikovanje šopkov ali naročnine na sezonske pridelke.

Trajnost in krožnost

• Energijska učinkovitost: Uporaba geotermalne energije, sončnih panelov in energijsko varčnih klimatskih sistemov.
• Upravljanje z vodo: Napredni sistemi za recikliranje in zbiranje deževnice za doseganje 100 % krožnosti.
• Prakse krožnega gospodarstva: Poudarek na zmanjševanju odpadkov s kompostiranjem in ponovnim uporabo virov. Prehod na proizvodnjo brez šote in uporabo bioloških materialov. Pakiranje proti povratnim sistemom in zmanjševanje uporabe embalaže. Mono tokovi kot osnova.
• Ogljična nevtralnost: Prizadevanje za zmanjšanje emisij CO2 v skladu s cilji Zelenega dogovora EU. Uporaba Hortifootprinta za benchmarking in spodbujanje učnih krivulj.

Tehnološke inovacije

• Pametno kmetovanje in AI: Povečana uporaba umetne inteligence, robotike in IoT za precizno kmetijstvo.
• Avtomatizacija: Rast tehnologij avtonomnih rastlinjakov.
• Vertikalno kmetovanje: Razširitev urbanih vertikalnih kmetij z uporabo LED osvetlitve in hidroponike.
• Rastlinjaki: Prehod z zunanjih posevkov na bolj učinkovito pridelavo v rastlinjakih, kar zadeva vodo in hranila kot pomembna dejavnika. Potreba po pridelavi čiste in zdrave hrane z manj sredstvi.
• Analitika podatkov: Uporaba velikih podatkov za optimizacijo pridelka, zmanjševanje odpadkov in izboljšanje kakovosti pridelka.

Mednarodno sodelovanje in konkurenca

• Dinamika svetovnih trgov: Povečana konkurenca držav, ki sprejemajo nizozemske inovacije. Nizozemska “prodaja” svoje znanje in podpira lokalno proizvodnjo v drugih državah, kot je Slovenija.
• Partnerstva: Sodelovalne raziskave in izmenjava znanja (so-ustvarjanje) z drugimi evropskimi državami za zagotavljanje zadostne proizvodnje hrane.
• Izzivi izvoza: Obravnava regulativnih sprememb, vplivov Brexita in geopolitične nestabilnosti.

Premiki v delovni sili

• Pomanjkanje delovne sile: Povečana odvisnost od migrantov in avtomatizacije za zapolnitev vrzeli. Na tem področju je veliko pritiska, z višanjem standardov, kot so posebej zgrajeni hoteli in restavracije ob objektih podjetij za zagotavljanje dobrega počutja zaposlenih.
• Razvoj veščin: Osredotočanje na usposabljanje delavcev za upravljanje visokotehnoloških hortikulturnih sistemov, z omogočanjem tečajev ali praktičnega usposabljanja v različnih podjetjih.

Prilagajanje na podnebne spremembe

• Odporne sorte posevkov: Razvoj rastlin, odpornih na škodljivce, bolezni in ekstremne vremenske razmere.
• Rastlinjaki prihodnosti: Inovacije za obvladovanje podnebnih sprememb z minimalnim vplivom na okolje.
• CRSD in PEF-CR: Direktiva o poročanju o trajnostnem razvoju podjetij. Velika podjetja morajo upoštevati vidike ljudi, dobička in planeta. Poleg tega PEF-CR (pravila kategorije okoljskega odtisa izdelka) za izračun odtisa na ravni izdelka.

Priložnosti in izzivi

• Vodilna vloga pri izvozu hortikulturnih tehnologij.
• Možnost zadovoljevanja globalnih potreb po varnosti hrane s trajnostnimi rešitvami.
• Izkoristek trajnosti kot konkurenčne prednosti.

• Visoki začetni stroški uvajanja novih tehnologij.
• Regulativne spremembe, ki se pogosto spreminjajo in niso poenotene v vseh evropskih državah, ter pritisk k doseganju trajnostnih standardov.
• Ohranjanje konkurenčne prednosti ob naraščajočem globalnem sprejemanju podobnih inovacij.

• Povzetek pomena prilagajanja trendom v globalni hortikulturi.
• Poudarek na inovacijah, trajnosti in sodelovanju kot ključih do prihodnjega uspeha.
• Poziv deležnikom, da vlagajo v tehnologijo, raziskave in razvoj delovne sile.

Preberite tudi: