Cene hrane v JV Evropi so višje od cen na sosednjih trgih EU

 

Inflacija cen hrane je sprožila proteste potrošnikov

Nezadovoljstvo potrošnikov zaradi naraščajočih cen hrane, in posledično zmanjšanja kupne moči, je pripeljalo do obsežnih bojkotov po vsej jugovzhodni Evropi.

Preberite še: Bojkot nakupovanja se širi po Balkanu
 
Razlog za bojkote pa ni samo zvišanje stopnje inflacije, ki se pripisuje predvsem post-pandemičnemu okolju, ampak tudi dejstvo, da so maloprodajne cene, tudi za domače izdelke, višje v primerjavi s tistimi na sosednjih trgih EU.

Bojkoti, ki so se začeli na Hrvaškem in so se razširili še na sosednje trge, so usmerjeni na velike trgovske verige in že zahtevajo posredovanja posameznih vlad. Nekatere vlade so se že odzvale z omejitvami cen in novimi predpisi za osnovne živilske izdelke. 

Skupine družbenih medijev, kjer potrošniki primerjajo cene hrane in pijače na različnih trgih, se v regiji širijo in so bile gonilna sila za načrtovanje različnih bojkotov na številnih balkanskih trgih.


 

Cene hrane v primerjavi z obdobjem pred pandemijo, pojasnjujejo porast nezadovoljstva potrošnikov 

Spodnji graf prikazuje porast maloprodajnih cen hrane in pijače na izbranih trgih v obdobju od januarja 2019 do januarja 2025.

Iz grafa je razvidno, do so se v tem obdobju cene hrane in pijače v Grčiji zvišale za 30,9 %, na Hrvaškem za okoli 50 %, na Madžarskem pa kar za okoli 93 %.

Ta cenovni pritisk nadalje pojasnjuje razloge za nedavne potrošniške bojkote.
 

Cene hrane in pijače na izbranih trgih jugovzhodne Evrope (2019–2025)

 
 

Viri: lokalni viri, Haver, BMI
 

Hrvaška je bila pobudnica potrošniških bojkotov

Hrvaška je bila pobudnica potrošniških bojkotov. Hrvaški potrošniki so že januarja 2025 z bojkoti izrazili svoje nezadovoljstvo z visokimi cenami živil. Bojkoti so bili sprva usmerjeni na določene izdelke, predvsem na osnovna živila, kot so kruh in testenine, pa tudi na nekatere vrste sadja in zelenjave. Ker sprememb ni bilo, je potrošnikom sledil drugi val bojkotov, usmerjenih proti določenim trgovskim verigam, vključno z Lidlom in DM.

Podobna potrošniška gibanja so se kmalu razširila še na druge trge v regiji, med drugim v Črno goro, Bosno in Hercegovino, Bolgarijo, Grčijo in Romunijo.

Marca 2025 se je bojkot potrošnikov začel tudi na Švedskem, kar kaže na širše nezadovoljstvo potrošnikov na visoke cene hrane in slabše kupne moči.
 

Vlade se že odzivajo na visoke cene hrane in pijače

Nekatere vlade so se že začele odzivati, vendar bodo verjetno potrebni nadaljnji ukrepi, saj se potrošniški bojkoti še naprej širijo.
 

Hrvaška

Februarja 2025 je hrvaška vlada uvedla dodatne omejitve cen za skupno 70 osnovnih izdelkov.
 

Madžarska

Na Madžarskem se je predsednik vlade Viktor Orban odzval na previsoke cene prehrambnih izdelkov, z omejitvijo stopnje dobička na segmentih osnovnih živil, kot so piščanec, svinjina, mleko in jogurt. Trgovci na teh izdelkih ne morejo več zaslužiti več kot 10 %.

Preberite še: Madžarska poziva trgovske verige k znižanju cen hrane
 

Grčija

Grčija je marca 2025 uvedla nove predpise za preglednost cen. Novi predpisi na primer navajajo, da morajo popusti v maloprodajnih verigah z živili temeljiti na najnižji ceni, po kateri je bil izdelek prodan v zadnjih 30 dneh, in ne na podlagi presoje dobaviteljev. Trgovci na drobno, ki kršijo novo uvedene predpise, tvegajo denarne kazni.
 

Bolgarija

Marca 2025 je Bolgarsko ministrstvo za kmetijstvo napovedalo Zakon o dobavni verigi kmetijskih proizvodov in hrane, s katerim bodo regulirali 22 osnovnih živilskih proizvodov in uvedli omejitev pribitkov v celotni dobavni verigi. Ključna določba v predlaganem zakonu določa, da mora biti vsaj 50 % teh reguliranih prehranskih izdelkov v velikih trgovskih verigah bolgarskega porekla, pribitki nanje pa ne smejo presegati 20 %.
 

Napovedi

Gospodinjski proračuni v regiji srednje in vzhodne Evrope (CEE) so močno prizadeti zaradi visokih cen hrane.

Po ocenah Fitch Solutions povprečno gospodinjstvo v CEE porabi za hrano in brezalkoholne pijače približno 25 % svojega proračuna. V celotni Evropi povprečno gospodinjstvo za hrano in brezalkoholne pijače porabi 15 %, v Zahodni Evropi pa le 11,7 % celotnega proračuna.

Zaradi visokih cen hrane se bodo morala gospodinjstva odreči porabi drugih dobrin, da bi si lahko privoščila enako raven porabe za hrano in pijačo.

Analitiki Fitch Solutions zato napovedujejo, da se bodo bojkoti še okrepili, prav tako pa se bo okrepil tudi politični pritisk, saj potrošniki zahtevajo, da se vlade odzovejo na njihovo nezadovoljstvo glede visokih cen hrane in posledično zmanjšane kupne moči.

Posledično bo vse več držav sprejemalo omejitve cen za prehrambne izdelke in/ali uvedlo nove predpise o cenah, po vzoru trgov, kot sta Madžarska in Grčija.
 

CEE - Skupna poraba proračuna gospodinjstev

(v % za leto 2025 - f)
 

Kategorija	% proračuna
Hrana in brezalkoholne pijače	24,8
Stanovanje in komunala	15,6
Transport	13,7
Rekreacija in kultura	6,3
Oblačila in obutev	6,3
Oprema doma	5,9
Osebno in socialno varstvo	5,9
Restavracije in hoteli	5,4
Alkoholne pijače in tobak	4,9
Zdravstvo potrošnikov	4,2
Zavarovalne in finančne storitve	3,2
Komunikacijske storitve	2,7
Izobraževanje	1,1

 
f = napoved

Viri: Lokalna statistika, Business Monitor International
 
Viri:

• Factiva
• Fitch Solutions
• BMI
• Weekly Emerging Markets Monitor
• Foto: iStock

 

Preberite še:

Globalni trendi na področju hrane in pijače

Poslovno okolje Grčije



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo: 
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.