Bojkot nakupovanja se širi po Balkanu

 

Hrvaški bojkot nakupovanja je po vsej državi prepolovil maloprodajo

Hrvaški bojkot potrošnikov je v petek, 24. januarja 2025, povzročil močan upad maloprodaje, saj so Hrvati protestirali proti naraščajočim cenam.

Po podatkih davčne uprave se je število maloprodajnih transakcij v primerjavi s prejšnjim petkom zmanjšalo za -44 %, skupna vrednost prodaje pa je upadla za -53 %.

Kampanja, ki je bila široko razširjena po družbenih omrežjih, je pozvala državljane, naj se vzdržijo nakupov za en dan, da bi prisilili trgovce na drobno in oblikovalce politik, da ukrepajo in zajezijo visoke cene.

Pobudo je vodila Facebook skupina Halo Inspektore in je bila odgovor na vrtoglavo rast cen hrane. Gibanje je dobilo moč s podporo skupin za varstvo potrošnikov, sindikatov in političnih osebnosti, vključno z ministrom za gospodarstvo.

Cene hrane so se na Hrvaškem od leta 2020 povečale za 45 %, kar je bistveno nad povprečjem EU, ki znaša 33 %. Cene kruha so v tem obdobju narasle za 61 %, jajc za 63 % in mesa za 38 %, zaradi česar si potrošniki težko privoščijo osnovne potrebščine.

Skupno število maloprodajnih transakcij se je zaradi bojkota v vseh panogah zmanjšalo za -29 %, prihodki od prodaje pa so upadli za -36 % v primerjavi s prejšnjim tednom.
 

Poziv k novemu bojkotu nakupovanja na Hrvaškem

Organizatorji so za 31. januar 2025 napovedali 2., še večji bojkot in pozvali potrošnike, naj nadaljujejo protest proti podražitvam, za katere potrošniki v veliki meri krivijo trgovce na drobno.

Zagovornik pravic potrošnikov Josip Kelemen je pozval Hrvate k enotedenskemu bojkotu 3 velikih trgovskih verig - Eurospina, Lidla in DM, zaradi domnevnih neskladij v cenah z drugimi državami EU.

Bojkot bo usmerjen tudi na Coca-Colo in druge gazirane pijače ter ustekleničeno vodo in detergente.

Hrvate so tudi pozvali, naj se v petek izogibajo dostavam, bankam, restavracijam, kavarnam, nakupovanju prek spleta, plačevanju računov in nakupu goriva.

Po bojkotu prejšnjega tedna je hrvaška vlada sporočila, da bo ta teden pregledala seznam izdelkov, ki so pod nadzorom cen.

Zaradi visokih cen živil na Hrvaškem mnogi Hrvati zdaj nakupujejo v Sloveniji in Italiji.

Decembra 2024 je bila 4,5 % letna inflacija v državi najvišja v evro-območju, kjer je povprečje znašalo le 2,4 %.

Inflacijo na Hrvaškem so po mnenju ekonomskih strokovnjakov v veliki meri spodbudili napihnjen javni sektor v državi, ena najvišjih stopenj davka na dodano vrednost (DDV) v EU, staranje prebivalstva ter vse manj številčno prebivalstvo.

Potrošniške skupine so se že večkrat pritožile, da cene vztrajno rastejo, odkar je Hrvaška januarja 2023 sprejela evro kot svojo valuto.
 

Pobude k bojkotu so se razširile tudi v Črno goro in BiH 

Bosna in Hercegovina ter Črna gora sta nekaj dni po bojkotu nakupovanja na Hrvaškem prav tako sprožili pobudo za enodnevni bojkot trgovskih verig, da bi jih prisilili k znižanju visokih cen.

Na družbenih omrežjih se širijo pozivi k bojkotu vseh trgovin v BiH in Črni gori, ki ljudi pozivajo, naj 31. januarja ne kupujejo.

Skupina Alternativa Crne gore je zapisala na Facebooku: »Menimo, da so cene enormno visoke in da so vodilne trgovske verige z medsebojnim dogovorom o oblikovanju cen odločilno vplivale na to, da državljani dviga plač in pokojnin ne občutimo v celoti. Zato v petek, 31. januarja pozivamo k bojkotu supermarketov in trgovin v Črni gori, vseh brez izjeme.«

Pobudo k bojkotu nakupovanja v Črni gori je podprl tudi črnogorski premier Milojko Spajić, ki je na X objavil pozitiven odziv na anketo o tem, ali naj Črna gora sledi hrvaški pobudi. Pobudo so podprli tudi poslanci Spajićeve stranke PES.



Prav tako v BiH vse državljane pozivajo, naj 31. januarja ne kupujejo ničesar.

»Tako izražamo svoje nezadovoljstvo zaradi naraščajočih stroškov hrane in energije, medtem ko plače ostajajo nizke. Enodnevni bojkot je lahko močno sporočilo,« se glasi eno izmed zelo razširjenih sporočil na družbenih omrežjih.

Bosanci pravijo, da so cene hrane pri njih višje od tistih v Nemčiji, medtem ko so plače bistveno nižje.

 

Viri:

• Factiva
• Agence France Presse
• Bne IntelliNews
• Foto: Facebook

 

Preberite še:

Globalni trendi na področju hrane in pijače
 
Poslovno okolje Hrvaške

Poslovno okolje BiH

Poslovno okolje Črne gore



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.