Črna gora 
Predstavitev gospodarstva Črne Gore
Predstavitev države
| Uradni naziv | Republika Crna Gora / Republika Črna gora |
| Mednarodna oznaka | ME/MNE |
| Glavno mesto | Podgorica |
| Velikost (km2) | 13.812 |
| Prebivalci (mio) | 0,6 |
| Uradni jezik | Črnogorski. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Pravoslavci (72,1 %), muslimani (19,1 %), rimo-katoliki (3,4 %) |
| Denarna enota | Evro (EUR) |
| Čas | GMT + 1 (enako kot v Sloveniji). Poslovni čas |
| Klicna številka | +382 |
Prebivalstvo Črne gore
Črna gora ima 0,6 milijona prebivalcev.Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Podgorica | 136.000 |
| Nikšič | 58.000 |
| Herceg-Novi | 20.000 |
| Pljevlja | 19.000 |
| Budva | 18.000 |
| Bar | 18.000 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Demokratična republika |
|
Pravni sistem: |
Temelji na ustavi iz l. 2007 |
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomni parlament; Skupščina (Skupština), 81 sedežev. |
|
Volitve: |
Zadnje parlamentarne volitve so bile 30. avgusta 2020. Zadnje predsedniške volitve so bile 15. aprila 2018; naslednje predsedniške volitve bodo 19. marca 2023. |
|
Vodstvo države: |
Mile Đukanović (od 20. maja 2018). |
|
Izvršilna oblast: |
Vlado vodi predsednik vlade, ki je odgovoren parlamentu. Na zadnjih parlamentarnih volitvah, ki so potekale 30.8.2020, je slavila je opozicija. Opozicijska lista Za prihodnost Črne gore, ki jo vodi stranka Demokratska fronta (DF), je prejela 32,52 % glasov, opozicijski listi Mir je naša nacija in Črno na belem pa sta dobili 12,55 oz. 5,57 % glasov. Predsednik Đukanović je 3.3.2022 po izglasovanju nezaupnice premierju Krivokapiću, zaprosil Abazovića, da sestavi novo vlado. Črnogorski parlament je 28.4.2022 potrdil novo vlado, za predsednika vlade pa potrdil Dritana Abazovića. 19.8.2022 je črnogorski parlament izglasoval nezaupnico vladi Dritana Abazovića. Glasovanje je potekalo na pobudo petih strank pod vodstvom Demokratske stranke socialistov (DPS) Mila Đukanovića. Predsednik vlade: Dritan ABAZOVIĆ (od 28. aprila 2022) |
Črna Gora je članica IMF (International Monetary Fund), WB (World Bank) in CEFTA (Central European Free Trade Agreement). V decembru 2011 je Črna gora postala 156. članica WTO (Svetovne trgovinske organizacije), junija 2017 pa članica NATO.
Vir: EIU; Factiva, januar 2023.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019
| 2023* | 2022* | 2021 | 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 0,6 | 0,6 | 0,6 | 0,6 | 0,6 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 46 | 46 | 46 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 5,6 | 5,1 | 4,9 | 4,2 | 4,9 |
| BDP per capita (v EUR): | 9.072 | 8.179 | 7.906 | 6.744 | 7.956 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 14,0 | 13,1 | 11,9 | 10,5 | 12,5 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 22.562 | 21.035 | 19.080 | 16.914 | 20.062 |
| Rast BDP (v %): | 4,2 | 3,8 | 12,4 | -15,3 | 4,1 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | / | / | / | 17,9 | 15,1 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 3,8 | 6,8 | 2,4 | -0,2 | 0,4 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -2,8 | -2,7 | -2,4 | -2,1 | -2,5 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 0,5 | 0,5 | 0,5 | 0,4 | 0,5 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 7,7 | -0,1 | 81,1 | -48,3 | 7,7 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 9,1 | 3,9 | 13,7 | -19,5 | 2,4 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | / | / | 0,6 | 0,5 | 0,4 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 92,8+ | 89,2 | 81,4 | 104,4 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 6,7+ | 16,5 | 22,7 | 12,4 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 50 | 49 | 49 | 49 |
| Razred tveganja (op): | / | C | C | C | C |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | 50 | 50 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) IMF/EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-okt 2022 (posodobljeno jan 2023).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Vir: EIU,IMF; Factiva, september 2022.
Delo v Črni gori
Tuji državljani potrebujejo za delo v Črni gori delovno dovoljenje, dovoljenje za začasno prebivanje ter pogodbo o zaposlitvi.O izdaji delovnega dovoljenja odloča območni zavod za zaposlovanje, ki mu delodajalec pošlje ustrezno vlogo, v kateri navede razloge za zaposlitev tujega strokovnjaka.
Dokument se praviloma izda za obdobje od 3 do 12 mesecev s pravico do nadaljnjega podaljšanja.
Največ prostih delovnih mest v Črni gori je na področju turizma in gradbeništva, pa tudi na področju nepremičnin, marketinga in informacijske tehnologije.
Povprečna in minimalna bruto plača
Povprečna mesečna neto plača v Črni gori se je oktobra 2022 medletno nominalno zvišala za 34,8 % na 720 EUR, kažejo podatki statističnega urada, objavljeni 30. novembra.
Oktobrska povprečna bruto plača je znašala 891 EUR.
Po podatkih Eurostata je minimalna bruto plača v Črni gori v Q3 2022 znašala 532,54 EUR na mesec.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2021 | 2022* | 2023* | 2024* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 5,7 | 4,7 | 4,3 | 3,5 |
| Rast javne potrošnje | -1,3 | 0,4 | 0,1 | 0,5 |
| Rast investicij | -3,5 | 2,8 | 0,6 | 1,2 |
(*) EIU/IMF napoved.
Vir: EIU, IMF; Factiva, marec 2022.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Črna gora je v letu 2021 izvozila za 0,5 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 2,4 mlrd EUR.
- Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -2,0 mlrd EUR.
- V letu 2021 je Črna gora največ izvažala aluminij, nafto in plin, les, železo in jeklo ter strojno opremo.
- Največ so v letu 2021 izvozili v Srbijo (29,9 % od celotnega izvoza), sledijo Švica, Bosna in Hercegovina, Italija in Turčija.
- Črna gora je v letu 2021 največ uvažala nafto in plin, strojno opremo, električno in elektronsko opremo, farmacevtske izdelke ter vozila.
- Največ so v letu 2021 uvozili iz Srbije (20,3 % od celotnega uvoza), sledijo Kitajska, Nemčija, Italija in Grčija.
Črna gora - gibanje izvoza in uvoza blaga 2019 - 2024 (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2021 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2021 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 11,4 | Aluminij in aluminijasti izdelki | 20,3 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 7,3 | Mineralna goriva, olja | 18,5 |
| Električna in elektronska oprema | 6,1 | Les in lesni izdelki | 8,6 |
| Farmacevtski izdelki | 6,1 | Železo in jeklo | 6,4 |
| Vozila | 6,0 | Stroji, jedrski reaktorji | 5,9 |
| Vodilni uvozni trgi 2021 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2021 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Srbija | 20,3 | Srbija | 29,9 |
| Kitajska | 9,8 | Švica | 11,6 |
| Nemčija | 9,2 | Bosna in Hercegovina | 7,6 |
| Italija | 6,2 | Italija | 5,9 |
| Grčija | 5,9 | Turčija | 5,5 |
| Slovenija (13. mesto) | 1,8 | Slovenija (6. mesto) | 5,0 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2022.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Črni gori so v letu 2019 znašale 4,0 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2016 je znašala 30,6 %.
- Celotne izhodne TNI Črne gore so v letu 2019 znašale 0,4 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2016 pa je znašala 23,1 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Črni gori 2020-2021 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2022.
Poglejte si tudi:
- Gospodarske panoge
- Poslovno sodelovanje s Slovenijo
- Poslovanje
- Dajatve
- Oblike družb
- Poslovni obisk
- Poslovne priložnosti
- Časopisi
- Svetovalec v državi
