Črna gora 
Predstavitev gospodarstva Črne Gore
Predstavitev države
| Uradni naziv | Republika Crna Gora / Republika Črna gora |
| Mednarodna oznaka | ME/MNE |
| Glavno mesto | Podgorica |
| Velikost (km2) | 13.812 |
| Prebivalci (mio) | 0,6 |
| Uradni jezik | Črnogorski. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Pravoslavci (72,1 %), muslimani (19,1 %), rimo-katoliki (3,4 %) |
| Denarna enota | Evro (EUR) |
| Čas | GMT + 1 (enako kot v Sloveniji). Poslovni čas |
| Klicna številka | +382 |
Prebivalstvo Črne gore
Črna gora ima 0,6 milijona prebivalcev.Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Podgorica | 136.500 |
| Nikšič | 58.200 |
| Herceg-Novi | 19.500 |
| Pljevlja | 19.400 |
| Budva | 18.000 |
| Bar | 17.700 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Demokratična republika |
|
Pravni sistem: |
Temelji na ustavi iz l. 2007 |
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomni parlament; Skupščina (Skupština), 81 sedežev. |
|
Volitve: |
Zadnje parlamentarne volitve so bile 30.avgusta 2020; naslednje parlamentarne volitve bodo leta 2024. Zadnje predsedniške volitve so bile 15. aprila 2018; naslednje predsedniške volitve bodo v letu 2023. |
|
Vodstvo države: |
Mile Đukanović (od 20. maja 2018). |
|
Izvršilna oblast: |
Vlado vodi predsednik vlade, ki je odgovoren parlamentu. Na zadnjih parlamentarnih volitvah, ki so potekale 30.8.2020, je slavila je opozicija. Opozicijska lista Za prihodnost Črne gore, ki jo vodi stranka Demokratska fronta (DF), je prejela 32,52 % glasov, opozicijski listi Mir je naša nacija in Črno na belem pa sta dobili 12,55 oz. 5,57 % glasov. Predsednik Đukanović je 3.3.2022 po izglasovanju nezaupnice premierju Krivokapiću, zaprosil Abrazovića, da sestavi novo vlado. Črnogorski parlament je 28.4.2022 potrdil novo vlado, za predsednika vlade pa potrdil Dritana Abrazovića. Predsednik vlade: Dritan ABAZOVIĆ (od 28. aprila 2022) |
Črna Gora je članica IMF (International Monetary Fund), WB (World Bank) in CEFTA (Central European Free Trade Agreement). V decembru 2011 je Črna gora postala 156. članica WTO (Svetovne trgovinske organizacije), junija 2017 pa članica NATO.
Vir: EIU; Factiva, junij 2022.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019
| 2023* | 2022* | 2021 | 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 0,6 | 0,6 | 0,6 | 0,6 | 0,6 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | 46 | 46 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 5,5 | 5,1 | 4,6 | 4,2 | 4,9 |
| BDP per capita (v EUR): | 8.897 | 8.212 | 7.472 | 6.757 | 7.956 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 12,9 | 12,2 | 11,2 | 10,5 | 12,5 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 20.785 | 19.609 | 18.083 | 16.934 | 20.062 |
| Rast BDP (v %): | 2,8 | 6,0 | 12,0 | -15,3 | 4,1 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | / | / | / | 17,9 | 15,1 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 2,7 | 4,1 | 2,4 | -0,2 | 0,4 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -2,8 | -2,7 | -2,4 | -2,1 | -2,5 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 0,5 | 0,5 | 0,5 | 0,4 | 0,5 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 10,2 | 19,4 | 52,1 | -48,4 | 7,3 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 4,2 | 7,5 | 11,6 | -19,6 | 2,1 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | / | / | / | 0,5 | 0,4 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 33,4+ | 89,2 | 81,4 | 104,4 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 2,5+ | 16,5 | 22,7 | 12,4 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 48 | 49 | 49 | 49 |
| Razred tveganja (op): | / | C | C | C | C |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | 50 | 50 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) IMF/EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-apr 2022 (posodobljeno julij 2022).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Vir: EIU,IMF; Factiva, marec 2022.
Povprečna in minimalna bruto plača
Povprečna mesečna bruto plača v Črni gori je avgusta 2021 znašala 795 EUR, minimalna bruto mesečna plača pa tudi v letu 2022 ostaja 532,5 EUR.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2021 | 2022* | 2023* | 2024* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 5,7 | 4,7 | 4,3 | 3,5 |
| Rast javne potrošnje | -1,3 | 0,4 | 0,1 | 0,5 |
| Rast investicij | -3,5 | 2,8 | 0,6 | 1,2 |
(*) EIU/IMF napoved.
Vir: EIU, IMF; Factiva, marec 2022.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Črna gora je v letu 2021 izvozila za 0,5 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 2,4 mlrd EUR.
- Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -2,0 mlrd EUR.
- V letu 2021 je Črna gora največ izvažala aluminij, nafto in plin, les, železo in jeklo ter strojno opremo.
- Največ so v letu 2021 izvozili v Srbijo (29,9 % od celotnega izvoza), sledijo Švica, Bosna in Hercegovina, Italija in Turčija.
- Črna gora je v letu 2021 največ uvažala nafto in plin, strojno opremo, električno in elektronsko opremo, farmacevtske izdelke ter vozila.
- Največ so v letu 2021 uvozili iz Srbije (20,3 % od celotnega uvoza), sledijo Kitajska, Nemčija, Italija in Grčija.
Črna gora - gibanje izvoza in uvoza blaga 2019 - 2024 (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2021 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2021 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 11,4 | Aluminij in aluminijasti izdelki | 20,3 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 7,3 | Mineralna goriva, olja | 18,5 |
| Električna in elektronska oprema | 6,1 | Les in lesni izdelki | 8,6 |
| Farmacevtski izdelki | 6,1 | Železo in jeklo | 6,4 |
| Vozila | 6,0 | Stroji, jedrski reaktorji | 5,9 |
| Vodilni uvozni trgi 2021 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2021 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Srbija | 20,3 | Srbija | 29,9 |
| Kitajska | 9,8 | Švica | 11,6 |
| Nemčija | 9,2 | Bosna in Hercegovina | 7,6 |
| Italija | 6,2 | Italija | 5,9 |
| Grčija | 5,9 | Turčija | 5,5 |
| Slovenija (13. mesto) | 1,8 | Slovenija (6. mesto) | 5,0 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2022.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Črni gori so v letu 2018 znašale 4,7 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 4,4 %.
- Celotne izhodne TNI Črne gore so v letu 2018 znašale 0,3 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala -5,4 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Črni gori 2019-2020 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2021.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 7,6 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Azerbajdžan, sledita pa ji Italija in ZDA. Največ investicij je na področju hotelirstva, turizma in obnovljivih virov energije.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Azerbajdžan | 1.243,8 |
| Italija | 1.228,1 |
| ZDA | 926,8 |
| Španija | 615,7 |
| Nemčija | 578,2 |
| Druge države | 4.087,2 |
| Skupaj | 7.603,3 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Hoteli in turizem | 4.127,7 |
| Obnovljivi viri energije | 993,2 |
| Premog, nafta, plin | 913,2 |
| Nepremičnine | 556,3 |
| Komunikacije | 187,1 |
| Drugi sektorji | 825,6 |
| Skupaj | 7.603,3 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020
| Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Nikki Beach Worldwide | 516,1 |
| Qatari Diar | 510,4 |
| CETMA (Centro Di Progettazione. Design e Tecnologie dei Materiali) | 292,6 |
| Intereuropa | 117,2 |
| Telenor Montenegro | 112,2 |
| Ziraat Bank | 39,5 |
| Abu Dhabi Financial Group (ADFG) | 13,2 |
Vir: FDI Intelligence, september 2020.
Poglejte si tudi:
- Gospodarske panoge
- Poslovno sodelovanje s Slovenijo
- Poslovanje
- Dajatve
- Oblike družb
- Poslovni obisk
- Poslovne priložnosti
- Časopisi
- Svetovalec v državi
