Črna gora 
Predstavitev gospodarstva Črne Gore
Predstavitev države
|
Uradni naziv: Mednarodna oznaka: Glavno mesto: Velikost (km2): Prebivalci (mio): Uradni jezik: Vera: BDP na prebivalca: Denarna enota: Čas: Klicna številka: |
Republika Crna Gora / Republika Črna gora ME / MNE Podgorica 13.812 0,624 Črnogorski (tudi srbski, bosanski, hrvaški in albanski) Pravoslavna 72 %, muslimanska 19 %, rimskokatoliška 3,4 %, ateisi 1,2 %, ostali 1,5 % 7.778 EUR (2019) Evro (EUR) Enako kot v Sloveniji + 382 |
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Podgorica | 136.473 |
| Nikšič | 58.212 |
| Herceg-Novi | 19.489 |
| Plevlja | 19.489 |
| Budva | 18.000 |
| Bar | 17.727 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Demokratična republika |
|
Pravni sistem: |
Temelji na ustavi iz l. 2007 |
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomni parlament; Skupščina (Skupština), 81 sedežev. |
|
Volitve: |
Zadnje parlamentarne volitve so bile 16. oktobra 2016; naslednje parlamentarne volitve bodo oktobra 2020. Zadnje predsedniške volitve so bile 15. aprila 2018; naslednje predsedniške volitve bodo v letu 2023. |
|
Vodstvo države: |
Mile Đukanović (od aprila 2018). |
|
Izvršilna oblast: |
Vlado vodi predsednik vlade, ki je odgovoren parlamentu. Vlada, ki jo vodi Demokratska stranke socialistov (DPS) in vključuje Socialdemokratsko stranko (SDP) ter predstavnike manjšin, je nastopila svoj mandat 28. novembra 2016. Predsednik vlade: Duško Marković (DPS). |
Črna Gora je članica IMF (International Monetary Fund), WB (World Bank) in CEFTA (Central European Free Trade Agreement). V decembru 2011 je Črna gora postala 156. članica WTO (Svetovne trgovinske organizacije), junija 2017 pa članica NATO.
Vir: EIU; Factiva, marec 2020.
Gospodarska politika vlade
Črna gora je konec junija 2012 uradno začela pristopna pogajanja z EU, zato je prioriteta vlade usklajevanje z evropsko zakonodajo. Prednostne naloge so reševanje problemov pravne države, svobode medijev, korupcije, pranja denarja, organiziranega kriminala in z njim povezanega nasilja.
Evropski komisar za širitev Olivér Várhelyi je februarja 2020 Črno goro pozval, naj pospeši svoje reforme predvsem na področju pravne države in svobode medijev, kjer so še odprta vprašanja, ter pozval k dialogu o spornem zakonu o verskih pravicah, ki je spodbudil napetosti v državi. Zakonu nasprotujejo Srbska pravoslavna cerkev v državi ter opozicijske stranke. Na tisoče ljudi je sodelovalo v protestih, ki jih je vodila srbska cerkev v Črni gori, ki trdi, da novi predlog zakona vladi omogoča odvzem premoženja, vključno s samostani.
Vir: EIU; Factiva, marec 2020.
Poglejte si tudi:
