Črna gora

Predstavitev gospodarstva Črne Gore

Predstavitev države

 
Uradni naziv Republika Crna Gora / Republika Črna gora
Mednarodna oznaka ME/MNE
Glavno mesto Podgorica
Velikost (km2) 13.812
Prebivalci (mio) 0,6
Uradni jezik Črnogorski. Več o poslovnem sporazumevanju 
Vera Pravoslavci (72,1 %), muslimani (19,1 %), rimo-katoliki (3,4 %)
Denarna enota Evro (EUR)
Čas GMT + 1 (enako kot v Sloveniji). Poslovni čas
Klicna številka +382

 

 

Prebivalstvo Črne gore

Črna gora ima 0,6 milijona prebivalcev.
 

Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev
Podgorica 136.500
Nikšič 58.200
Herceg-Novi 19.500
Pljevlja 19.400
Budva 18.000
Bar 17.700
 

Politična ureditev

Politični sistem:

Demokratična republika

Pravni sistem:

Temelji na ustavi iz l. 2007

Zakonodajna oblast:

Enodomni parlament; Skupščina (Skupština), 81 sedežev.

Volitve:

Zadnje parlamentarne volitve so bile 30.avgusta 2020; naslednje parlamentarne volitve bodo leta 2024. Zadnje predsedniške volitve so bile 15. aprila 2018; naslednje predsedniške volitve bodo v letu 2023.

Vodstvo države:

Mile Đukanović (od 20. maja 2018).

Izvršilna oblast:

Vlado vodi predsednik vlade, ki je odgovoren parlamentu. Na zadnjih parlamentarnih volitvah, ki so potekale 30.8.2020, je slavila je opozicija. Opozicijska lista Za prihodnost Črne gore, ki jo vodi stranka Demokratska fronta (DF), je prejela 32,52 % glasov, opozicijski listi Mir je naša nacija in Črno na belem pa sta dobili 12,55 oz. 5,57 % glasov. Predsednik Đukanović je 3.3.2022 po izglasovanju nezaupnice premierju Krivokapiću, zaprosil Abrazovića, da sestavi novo vlado. Črnogorski parlament je 28.4.2022 potrdil novo vlado, za predsednika vlade pa potrdil Dritana Abrazovića.

Predsednik vlade: Dritan ABAZOVIĆ (od 28. aprila 2022)

 

Črna Gora je članica IMF (International Monetary Fund), WB (World Bank) in CEFTA (Central European Free Trade Agreement). V decembru 2011 je Črna gora postala 156. članica WTO (Svetovne trgovinske organizacije), junija 2017 pa članica NATO.


Vir: EIU; Factiva, junij 2022.
 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)



(*) EIU/IMF napoved.
 

Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019 

  2023* 2022* 2021 2020 2019
 Število prebivalcev (v mio): 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / / 46 46
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 5,5 5,1 4,6 4,2 4,9
 BDP per capita (v EUR): 8.897 8.212 7.472 6.757 7.956
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 12,9 12,2 11,2 10,5 12,5
 BDP per capita (PPP, v EUR): 20.785 19.609 18.083 16.934 20.062
 Rast BDP (v %): 2,8 6,0 12,0 -15,3 4,1
 Stopnja nezaposlenosti (v %): / / / 17,9 15,1
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 2,7 4,1 2,4 -0,2 0,4
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -2,8 -2,7 -2,4 -2,1 -2,5
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 0,5 0,5 0,5 0,4 0,5
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 10,2 19,4 52,1 -48,4 7,3
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 4,2 7,5 11,6 -19,6 2,1
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): / / / 0,5 0,4
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 33,4+ 89,2 81,4 104,4
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 2,5+ 16,5 22,7 12,4
Stopnja tveganja države (op): / 48 49 49 49
Razred tveganja (op): / C C C C
Enostavnost poslovanja**: / / / 50 50
  

Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) IMF/EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-apr 2022 (posodobljeno julij 2022).
(/)  Podatek ni na voljo.

Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.

 

 

Vir: EIU,IMF; Factiva, marec 2022.
 

Povprečna in minimalna bruto plača

Povprečna mesečna bruto plača v Črni gori je avgusta 2021 znašala 795 EUR, minimalna bruto mesečna plača pa tudi v letu 2022 ostaja 532,5 EUR.
 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2021 2022* 2023* 2024*
Rast zasebne potrošnje 5,7 4,7 4,3 3,5
Rast javne potrošnje -1,3 0,4 0,1 0,5
Rast investicij -3,5 2,8 0,6 1,2
 

(*) EIU/IMF napoved.

 

Vir: EIU, IMF; Factiva, marec 2022.

 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

  • Črna gora je v letu 2021 izvozila za 0,5 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 2,4 mlrd EUR. 
  • Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -2,0 mlrd EUR. 
  • V letu 2021 je Črna gora največ izvažala aluminij, nafto in plin, les, železo in jeklo ter strojno opremo.
  • Največ so v letu 2021 izvozili v Srbijo (29,9 % od celotnega izvoza), sledijo Švica, Bosna in Hercegovina, Italija in Turčija.
  • Črna gora je v letu 2021 največ uvažala nafto in plin, strojno opremo, električno in elektronsko opremo, farmacevtske izdelke ter vozila.
  • Največ so v letu 2021 uvozili iz Srbije (20,3 % od celotnega uvoza), sledijo Kitajska, Nemčija, Italija in Grčija.
 

Črna gora - gibanje izvoza in uvoza blaga 2019 - 2024 (grafični prikaz)


(*) EIU/IMF napoved.

 

Glavni izvozni/uvozni trgi

 
Glavne uvozne blagovne skupine 2021 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2021 % od celote
Mineralna goriva, olja 11,4 Aluminij in aluminijasti izdelki 20,3
Stroji, jedrski reaktorji 7,3 Mineralna goriva, olja 18,5
Električna in elektronska oprema 6,1 Les in lesni izdelki 8,6
Farmacevtski izdelki 6,1 Železo in jeklo 6,4
Vozila 6,0 Stroji, jedrski reaktorji 5,9
 
Vodilni uvozni trgi 2021 % od celote Vodilni izvozni trgi 2021 % od celote
Srbija 20,3 Srbija 29,9
Kitajska 9,8 Švica 11,6
Nemčija 9,2 Bosna in Hercegovina 7,6
Italija 6,2 Italija 5,9
Grčija 5,9 Turčija 5,5
Slovenija (13. mesto) 1,8 Slovenija (6. mesto) 5,0


Vir: Factiva; ITC, junij 2022.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

  • Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Črni gori so v letu 2018 znašale 4,7 mlrd EUR.
  • Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 4,4 %.
  • Celotne izhodne TNI Črne gore so v letu 2018 znašale 0,3 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala -5,4 %.
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Črni gori 2019-2020 (grafični prikaz)

 



 

(*) EIU napoved.

Vir: Factiva; ITC, september 2021.

 

Struktura tujih neposrednih investicij

 
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 7,6 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Azerbajdžan, sledita pa ji Italija in ZDA. Največ investicij je na področju hotelirstva, turizma in obnovljivih virov energije.
 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020

Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
Azerbajdžan 1.243,8
Italija 1.228,1
ZDA 926,8
Španija 615,7
Nemčija 578,2
Druge države 4.087,2
Skupaj 7.603,3
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
 
Panoga Obseg investicij
(v mio EUR)
Hoteli in turizem 4.127,7
Obnovljivi viri energije 993,2
Premog, nafta, plin 913,2
Nepremičnine 556,3
Komunikacije 187,1
Drugi sektorji 825,6
Skupaj 7.603,3
 
 
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020  
 
Podjetje Obseg investicij
(v mio EUR)
Nikki Beach Worldwide 516,1
Qatari Diar 510,4
CETMA (Centro Di Progettazione. Design e Tecnologie dei Materiali) 292,6
Intereuropa 117,2
Telenor Montenegro 112,2
Ziraat Bank 39,5
Abu Dhabi Financial Group (ADFG) 13,2

 
 
Vir: FDI Intelligence, september 2020.


 

Poglejte si tudi: