Črna gora

Preučite predstavitve gospodarskih panog po področjih:

Področje

Gospodarske panoge Črne gore – Turizem 

Turizem je ključna gospodarska panoga za črnogorsko gospodarstvo, saj ustvari približno 1/4 njenega BDP.

Država je v zadnjem desetletju doživela izjemno rast turistične industrije, ki je bila prekinjana le zaradi pandemije Covid-19, vendar se je že leta 2022 povrnila na predpandemično raven.

Po podatkih črnogorskega statističnega urada, je število turistov v Črni gori leta 2024 doseglo 2,607 mio, zabeležili pa so 15,59 mio prenočitev.

Največji delež tujih obiskovalcev so predstavljali državljani Rusije, Srbije, Bosne in Hercegovine, Nemčije, Turčije in Združenega kraljestva.

Obalni turizem z mesti Budva, Kotor, Herceg Novi, Ulcinj in Bar privablja največ obiskovalcev zaradi pristnega mediteranskega vzdušja, kristalno čistega morja in bogate kulturne dediščine. Kotor je vpisan na UNESCO-v seznam svetovne dediščine in predstavlja eno najpomembnejših kulturno-zgodovinskih destinacij na Balkanu. Budva velja za turistično prestolnico države z največjo koncentracijo hotelov, restavracij in nočnega življenja.

Gorski turizem se razvija okoli nacionalnih parkov Durmitor, Biogradska gora, Lovćen, Prokletije in Skadarsko jezero. Ta območja ponujajo možnosti za planinarjenje, smučanje, rafting, ribolov in trajnostni turizem. Nacionalni park Durmitor je prav tako vpisan na UNESCO-v seznam in privablja ljubitelje narave z globokimi kanjoni, gorskimi jezeri ter edinstveno floro in favno.

Wellness in zdraviliški turizem se razvija z naravnimi zdravilnimi viri kot je Igalo s svojimi blatnimi kopelmi in termalnimi izviri. Načrtuje se razvoj dodatnih zdraviliških centrov in spa kompleksov, ki bi izkoristili naravne prednosti črnogorske pokrajine.

Navtični turizem predstavlja rastočo nišo turističnega sektorja. Porto Montenegro je razvil eno najsodobnejših marin na Mediteranu z zmogljivostjo za 630 plovil, vključno za mega-jahte do 180 m dolžine. Ta sektor privablja premožne turiste in prispeva k povečanju povprečne potrošnje na obiskovalca.

Črnogorski turizem si prizadeva za razvoj luksuznega turizma, postati pa želi tudi središče poslovnih in kongresnih srečanj.

Vlada si prizadeva za razširitev turistične sezone in doseganje cilja s kampanjo «Montenegro 365 - turizem vse dni v letu".
Strategija razvoja turizma Črne gore 2022–2025 predstavlja podroben načrt za trajnostni razvoj črnogorskega turističnega sektorja. Poudarja pomen izboljšanja turistične infrastrukture, krepitve marketinških aktivnosti ter spodbujanja javno-zasebnih partnerstev. Ključne pobude vključujejo razvoj okolju prijaznih turističnih projektov, posodobitev nastanitvenih zmogljivosti in promocijo naravne ter kulturne dediščine Črne gore. Strategija se osredotoča tudi na digitalno preobrazbo in inovacije za izboljšanje izkušnje obiskovalcev.

Do konca leta 2025 si Črna gora prizadeva privabiti več turistov z visoko dodano vrednostjo, ter povečati prispevek turizma k nacionalnemu gospodarstvu, s ciljem 30 % deleža BDP do leta 2030. 

Ostale perspektivne panoge na trgu 

Energetika

Črnogorski energetski sektor je sestavljen iz 2 glavnih delov: domače proizvodnje elektrike in v celoti uvoženih naftnih derivatov. Država nima dostopa do zemeljskega plina niti preko povezovalnih plinovodov niti lastnih virov.

Struktura celotnih energetskih potreb je naslednja: elektrika 35 %, nafta 38 %, biomasa 22 %, ostalo 5 %.

Proizvodnja elektrike je močno odvisna od hidroloških razmer, vendar običajno pokriva nacionalne potrebe.

Glavni proizvajalec je državno podjetje Elektroprivreda Crne Gore (EPCG), ki upravlja skoraj 90 % nameščenih proizvodnih zmogljivosti. Preostanek pripada neodvisnim proizvajalcem električne energije, ki so večinoma začeli z obratovanjem v zadnjih 10 letih v okviru programov razvoja obnovljivih virov energije.

Ena največjih tujih investicij v Črni gori je bila realizirana na področju elektroenergetskega omrežja - podmorski visoko napetostni kabel med Italijo in Črno goro. Ta 600 MW enosmerni spoj dolžine 423 km, ki doseže globino 1200 m pod morjem, je začel z obratovanjem leta 2020. Skupna investicija skoraj 1 mlrd EUR dokazuje, da so velike infrastrukturne investicije v regiji izvedljive in dobičkonosne.

Prenos električne energije na visoki napetosti je dejavnost javnega interesa, ki jo lahko izvajajo licencirana podjetja - operaterji prenosnega sistema. Trenutno deluje en operator (CGES), vendar ni pravnih omejitev glede števila operaterjev. Neposredna priložnost za investicije je nakup javno kotiranih delnic glavnega operaterja CGES, kjer ima država 55% lastništvo, italijanski operator Terna 22%, preostalo pa je javno kotiranih.

Kljub temu, da je Črna gora ustavno razglašena za ekološko državo, je še vedno močno odvisna od fosilnih goriv. Približno 38 % vseh energetskih potreb pokrivajo naftni derivati, dodatnih 40 % električne energije pa prihaja iz lignita. Glavni razvojni dokument - Nacionalni energetski in podnebni načrt - še ni sprejet, vendar se pričakuje, da bo razkrival načrt postopnega opuščanja premoga okoli leta 2035.
Črna gora potrebuje med 1,5 in 2 GW novih obnovljivih proizvodnih zmogljivosti samo za pokritje lastnih potreb.
 
Nov zakon o obnovljivih virih energije (avgust 2024) uvaja tržne premije, dražbe, strateška partnerstva in skupnosti obnovljivih virov energije. Prve dražbe za nove projekte obnovljivih virov se pričakujejo leta 2025.

Investicijski in razvojni sklad ter Eko sklad ponujata programe za financiranje okoljske zaščite, energetske učinkovitosti in projektov obnovljivih virov energije. Sredstva vključujejo do 40 % upravičenih stroškov z maksimalno podporo 25.000 EUR za priključene sisteme in 5.000 EUR za ločene sisteme.
 

IKT

Črnogorski IKT sektor ima pomemben vpliv na gospodarsko okolje in razvoj družbe.

IKT sektor v Črni gori je eden najhitreje rastočih sektorjev z 10 % deležem BDP in ima potencial, da postane strateška veja razvoja države.

Črna gora je uspešno dosegla nekatere najvišje standarde na področju pravnih in strateških okvirov za IKT, ter uskladila strateške dokumente in normativni okvir z regulativnim okvirom EU. To vlagateljem zagotavlja predvidljivo in stabilno investicijsko okolje.

Strategija digitalne transformacije Črne gore 2022–2026 si prizadeva ne le izboljšati zmogljivosti in sposobnosti za digitalno preobrazbo, temveč tudi okrepiti digitalno ozaveščenost črnogorske družbe ter digitalno konkurenčnost IKT sektorja. Kljub temu obstaja veliko prostora za izboljšave, predvsem skozi sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem z akademsko sfero, vlaganje v IKT kadre ter privabljanje uglednih IKT podjetij v Črno goro.

Črna gora ponuja ugodno okolje za tuje naložbe na področju IKT, kar dokazujejo številni primeri tujih podjetij in družb, ki so razširile svoje poslovanje z nakupi obstoječih podjetij v Črni gori ali z odpiranjem lastnih poslovnih enot in hčerinskih družb.

Podgorica in Nikšič se razvijata kot glavna tehnološka centra z močno skupnostjo zagonskih podjetij. Podjetja kot so InfoBip, ABC Consulting, Syntelic, i-Tech in Ablebit so razvila mednarodno prepoznavnost.

Ekosistem zagonskih podjetij se krepi s podporo inkubatorjev, kot sta ICT Hub Montenegro in Innovation and Entrepreneurship Center (CIED). Programi kot je Startup Montenegro, zagotavljajo finančno podporo in usposabljanje za mlade podjetnike.

Črna gora veliko vlaga v infrastrukturo, da zagotovi enostaven dostop do hitrega interneta, kar je še posebej pomembno za privabljanje digitalnih nomadov. Črna gora je danes privlačna destinacija za digitalne nomade, kar pomembno spodbuja gospodarsko dejavnost v državi.

E-uprava predstavlja strateško prioriteto z uvedbo digitalnih storitev za državljane in podjetja. Portal euprava.me omogoča dostop do preko 100 digitalnih storitev, vključno z registracijo podjetij, davčnimi obračuni in upravnimi postopki. Digitalni certifikati in elektronski podpis so zakonsko priznani in široko uporabljeni.

Fintech sektor se razvija z digitalnimi plačilnimi sistemi, mobilnim bančništvom in kriptovalutnimi platformami.

Zunanje izvajanje IT storitev predstavlja rastočo nišo s podjetji, ki zagotavljajo storitve za evropske in ameriške stranke. Konkurenčne prednosti vključujejo usposobljeno delovno silo in ugodne stroške dela.

Industrija e-iger pridobiva na pomenu z razvojem mobilnih iger in aplikacij. Studio Nordeus iz Novega Sada je odprlo razvojno enoto v Podgorici, medtem ko domača podjetja razvijajo lastne igre za globalne trge.

Izobraževanje v IKT se krepi z uvedbo novih študijskih programov na Univerzah v Podgorici in Nikšiću. Fakulteta za informacijske sisteme in tehnologije (FIST) ponuja sodobne programe računalništva in informacijskih tehnologij. Javno-zasebno partnerstvo z IT podjetji zagotavlja praktične izkušnje za študente preko prakse in projektnega dela.
 

Gradbeni in nepremičninski sektor

Gradbeni in nepremičninski sektor v Črni gori predstavljata pomemben del gospodarstva.

Gradbeni sektor je v razcvetu, s številnimi ambiciozni projekti hotelskih kompleksov, stanovanjskih naselij in infrastrukturnimi objekti vzdolž jadranske obale.

Trenutni trendi kažejo na povečano zanimanje za trajnostno gradnjo in energetsko učinkovite objekte, kar je delno posledica evropskih direktiv in naraščajoče okoljske ozaveščenosti. Vlada spodbuja naložbe v turizem preko različnih davčnih olajšav in posebnih programov, vendar se sektor še vedno sooča z izzivi glede pravne varnosti lastništva, zlasti pri objektih, ki so bili zgrajeni brez ustreznih dovoljenj.

Nepremičninski trg v Črni gori je v zadnjih letih doživel pomemben razvoj, predvsem zaradi rastočega zanimanja domačih in tujih vlagateljev. Črna gora se vse bolj uveljavlja kot prestižna turistična in naložbena destinacija, kar neposredno vpliva tudi na nepremičninski sektor.

Najbolj privlačne regije so obalna mesta, kot so Budva, Kotor, Tivat in Herceg Novi, kjer povpraševanje po luksuznih nepremičninah strmo narašča. Cene nepremičnin na teh območjih so med najvišjimi v državi, vendar še vedno bistveno nižje v primerjavi z zahodnoevropskimi državami, kar za mnoge predstavlja veliko poslovno priložnost.

V notranjosti države in v manj turistično razviti regiji severno od Podgorice so cene precej nižje, vendar se tudi tam kažejo znaki rasti, predvsem zaradi večjega zanimanja za podeželski turizem in investicije v trajnostni razvoj.

Največja investicija se obeta preko največje dubajske nepremičninske družbe Emaar Properties, ki si prizadeva za razvoj velikega turističnega projekta na 12 km dolgem peščenem pasu Velika plaža v občini Ulcinj na jugu Črne gore. Projekt, vreden 30 mlrd EUR, naj bi vključeval izgradnjo največje marine na Jadranu, poleg tega pa tudi gradnjo velikega letališča in najsodobnejše bolnišnice na Balkanu, ter prenovo starega mestnega jedra Ulcinja. Črnogorska vlada namerava investitorju dati zemljišče za projekt v dolgoročni najem. Po besedah črnogorskega predsednika vlade Milojka Spajića bi lahko s tem projektom občina Ulcinj pridobila približno 50 do 60 mio EUR prihodkov na leto.

Ključni dejavniki, ki bodo vplivali na prihodnji razvoj sektorja, vključujejo morebitno članstvo v EU, razvoj prometnih povezav, okoljske predpise ter geopolitične spremembe, ki vplivajo na tokove tujih investicij, zlasti iz Rusije in drugih držav evropskih držav.

 
Vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2024.
 

Viri:

• Factiva
• MBMR (Mavericks Business & Market Research)
• Lloyds bank trade
• Montenegrin Investment Agency

Posodobljeno: maj 2025

 
Poglejte si tudi:
 

• Predstavitev države
• Poslovno sodelovanje s Slovenijo
• Poslovanje
• Dajatve
• Oblike družb
• Poslovni obisk
• Poslovne priložnosti
• Časopisi
• Svetovalec v državi