Črna gora

Svetovalec v Črni gori

Kontakt


mag. Petra Gradišek, ekonomska svetovalka

Veleposlaništvo Republike Slovenije Podgorica

 

 

Predstavitev


Uvod
Črna gora in Slovenija, ki sta bili v preteklosti povezani v skupni državi in v skupnem gospodarstvu, sta po razpadu SFRJ nadaljevali gospodarski in politični razvoj s različno intenzivnostjo. Črna gora je majhna, novo nastala država, ki se je po razglasitvi neodvisnosti leta 2006 začela samostojno vključevati v mednarodne finančne institucije, kot je Evropska banka za obnovo in razvoj. Januarja 2007 se je pridružila Svetovni banki in Mednarodnemu denarnemu skladu, decembra 2011 pa je postala članica Svetovne trgovinske organizacije. Članica zveze NATO je postala junija 2017 in si s tem okrepila svojo stabilnost ter uspela več kot podvojiti priliv tujih investicij iz držav članic NATO v skoraj treh letih njenega članstva (za več kot 60 odstotkov). S pogajanji za članstvo v EU je začela leta 2012 in na evropski poti lepo napreduje. Pričakuje, da bo izmed držav regije Zahodnega Balkana, postala prva nova članica  EU postala leta 2025, vendar pa bo časovnica odvisna od izpolnjevanja potrebnih meril, naklonjenosti in politike držav članic novi širitvi. Sporazumi o prosti trgovini, ki jih je Črna gora podpisala z Evropsko unijo (Stabilizacijski asociacijski sporazum), EFTA, CEFTA, Rusko federacijo, Turčijo in Ukrajino, omogočajo črnogorskim podjetjem dostop do trga s preko 800 milijonov prebivalcev. S Slovenijo ima sklenjen sporazum o gospodarskem sodelovanju.

Pomembna geostrateška lokacija
Črna gora ima ugodno geografsko lokacijo in je z regijo in svetom povezana z dvema mednarodnima letališčema (Podgorica in Tivat), železnico, pomorskim in cestnim prevozom. Trenutno potekajo pogajanja za pridobitev koncesije za upravljanje obeh letališč. Na obali Jadrana je več mednarodnih pristanišč, najpomembnejše je pristanišče Bar, ki lahko sprejme težka tovorna plovila. Luka Bar je z regijo in srednjo Evropo povezana z železniško in cestno infrastrukturo prek Beograda in Budimpešte.

Najvišja gospodarska rast v regiji Zahodnega Balkana
Gospodarstvo Črne gore velja za stabilno, dinamično in tržno usmerjeno gospodarstvo, ki se lahko pohvali z lani najvišjo doseženo gospodarsko rastjo v regiji Zahodnega Balkana, ki je v letu 2018 znašala 4,4% ter z najvišjim deležem BDP na prebivalca, ki je v letu znašal 6900 EUR. Seveda pa za državami EU sicer močno zaostaja, dosega 47% povprečno razvitost EU. Gonilo rasti predstavljajo povečini veliki prihodki od rekordne turistične sezone, potrošnja, investicije v turistično in prometno infrastrukturo, vključno z gradnjo prve avtoceste v državi Bar-Boljare, ki bo povezala sever in jug države s sosednjim Beogradom. V prihodnjem  obdobju se sicer pričakuje padec gospodarske rasti, ki je v naslednjem dvoletnem obdobju načrtovana na 2,7%. Gibalo rasti predstavlja storitveni sektor, ki prispeva več kot 60% BPD. Turizem, ki velja za enega od vodilnih gospodarskih sektorjev, ustvari približno četrtino BDP. Poleg turizma sta pomembna sektorja gospodarstva še energetika in kmetijstvo. Gradijo se male hidroelektrarne, v velikem vzponu je postavitev vetrnih in tudi solarnih elektrarn. Velik problem v državi predstavlja siva ekonomija, ki jo z raznimi ukrepi poskuša država zmanjševati, vendar po neuradnih podatkih zavzema kar 25-30% BDP ter visok javni dolg (75% BDP). Brezposelnost je sicer iz leta v leto nižja (v letu 2018 je dosegla zgodovinsko nizko stopnjo, ki je znašala 17%), še vedno pa ostaja zaskrbljujoča velika stopnja brezposelnosti med mladimi  (preko 30%), ki svoje možnosti za delo in tudi študij vedno bolj iščejo v tujini. Država se sooča s pomanjkanjem strokovno usposobljene delovne sile, uvedli so uspešen model dualnega strokovnega izobraževanja. Delovne sile, tudi zaradi nizkih plačil, primanjkuje tudi v poletnih mesecih na turistično obleganih krajih.

Tuje investicije se povečujejo, drastično rast pa so beležile po vstopu Črne gore v NATO. V letu 2018 je neto priliv NTI znašal 843 mio EUR in se je glede na predhodno leto povečal za 30%. Glavni investitorji v letu 2018 so bili Italijani, sledijo Rusi, Srbi, Madžari, Turki. Slika za 2017 na prvo mesto postavlja Združene arabske emirate, velik delež je prispeval tudi Azerbajdžan. Slovenija sodi med prvih 15 držav investitoric. Vlaga se v razvoj turistične infrastrukture, prometne povezave, energetiko, ekološke projekte in v zadnjem obdobju obnovljive vire energije.  Tuji investitorji so izenačeni z domačimi investitorji, uživajo enak status, vključno s pravico do nakupa nepremičnin pod enakimi pogoji kot državljani Črne gore.

Črna gora želi postani energetsko središče za izvoz električne energije iz regije Zahodnega Balkana v Italijo in naprej na druge trge v Zahodni Evropi. Podmorski energetski kabel v dolžini 455 km od Budve do Pescare je položen, konec leta 2019 sso pričeli z komercialno uporabo. Projekt energetskegap ovezovanja Čren gore in Italije je uspel povezati tržišče električne energije Zahodnega Balkana s tržiščem Evrope. Črna gora si obeta posle tudi pridobivanja nafte in plina, v ta namen trenutno potekajo raziskave.

Zunanja trgovina in turizem
Črnogorsko gospodarstvo je s trgovinskimi tokovi, naložbami in turizmom najtesneje povezano z neposrednim okoljem in Evropsko unijo. Zunanja trgovina je največja s podpisnicami sporazuma CEFTA in Evropske unije, na uvozni strani je na drugem mestu tudi Kitajska. Črna gora je izrazito uvozno usmerjena (izvoz je v letu 2019 je znašal 415 mio EUR, uvoz 2,6 mlrd EUR), pokritost uvoza z izvozom je 16%. Dejstvo je, da industrije ni veliko, dosti velikih industrijskih obratov je pristalo v stečaju. Med izvoznimi proizvodi  prevladujejo predvsem železo, jeklo in ostale težke kovine, med uvoznimi proizvodi pa stroji  transportna oprema, živilski izdelki ter izdelki za široko potrošnjo.     

Iz sosednjih držav in EU prihaja največ tudi turistov, poleg sosednjih srbskih gostov je še vedno veliko ruskih gostov, v zadnjem obdobju beležijo tudi povečanje turistov iz Kitajske, Koreje in arabskih držav. Število turistov se je v letu 2018 povečalo za 10%, v letu 2017 za 19% glede na predhodno leto, po rasti turizma je Črna gora v letu 2018 uvrščena na zavidljivo tretje mesto. Ugodni turistični trendi, ki se nadaljujejo tudi v letošnjem letu, so pretežno rezultat izboljšanja kakovosti nastanitvenih kapacitet in razvoja novih turističnih objektov in ponudb ter promocije  države na mednarodnih sejmih, kar botruje k doseganju ekspanzivne rasti turizma. Izredno hitro rastejo številni luksuzni turistični resorti in druge turistične zmogljivosti, ne samo na obalnem območju, v zadnjem obdobju tudi na severu države, ki velja za manj razviti del države. Odpirajo se tudi možnosti za nova smučišča na severu države, odpirajo se nove marine na Primorju.

Gospodarsko sodelovanje s Slovenijo
Gospodarsko sodelovanje med državama je dobro, obstajajo pa še priložnosti za krepitev sodelovanja. Redni odlični politični stiki omogočajo tudi dobro osnovo za nadaljnjo krepitev gospodarskega sodelovanja, ki se krepi, na kar kažejo tudi podatki o blagovni menjavi. Obseg blagovne menjave med RS in Črno goro v zadnjih letih narašča. Blagovna menjava je letu 2019 dosegla vrednost 116,8 mio EUR in se je glede na prehodno lepo povečala za 2%. Izpostaviti velja, da je Slovenija v ČG izrazito izvozno umerjena, saj je pokritost izvoza z uvozom 84%. Izvoz je v letu 2019 dosegel vrednost 104,4 mio EUR (4% povečanje glede na leto 2017) in uvoz 12,4 mio EUR (12 % zmanjšanje glede na predhodno leto).

Poslovne priložnosti se kažejo na naslednjih področjih: Energetika in obnovljivi viri energije (izgradnja malih hidroelektrarn na rekah, vetrne elektrarne, sončne elektrarne); Sodelovanje pri izgradnji avtocestne povezave Bar – Boljare, ki bo povezal jug s severom in s srbsko prestolnico Beograd (prvi del trasa naj bi bil odprt konec septembra 2020); Gradnja ter obnova cestne in železniške infrastrukture; Investicije v turistično infrastrukturo, navtika in navtični turizem; Investicije v kovinsko, lesno in živilsko predelovalno industrijo (vključno s postavitvijo živilsko predelovalnih objektov in prenosom tehnologije); Investicije v komunalne infrastrukturne projekte - zaščita okolja, sanacije deponij in industrijskih deponij, čistilne naprave, upravljanje z odpadki; IKT in digitalizacija javne uprave; Inovativnost in razvoj ter start-upi; Sodelovanje v  prioritetnih infrastrukturnih projektih; Sodelovanje pri privatizaciji črnogorskih državnih podjetij in turističnih objektov.

V Črni gori deluje Slovenski poslovni klub z njegovo osrednjo nalogo pomoči slovenskim podjetjem, ki želijo prodreti na črnogorski trg. Več informacij najdete na: https://spk.co.me/.

Nekaj dobronamernih nasvetov za vstop na trg Črne gore:

  • razmišljajte o dolgoročnem poslovanju na trgu Črne gore;
  • pri iskanju načinov bodite odprti in prilagodljivi;
  • relativno nizki davki: 9% davek na dobiček pravnih oseb, 9% davek na osebne dohodke (v primeru mesečnega osebnega dohodka nad 720 EUR je davek 11%),
  • vzemite v obzir tudi možnost kompenzacijskih poslov ter možnost ne celotnega plačila dobavljenih izdelkov oz. opravljenih storitev;
  • še vedno razvejano korupcijo v državi na vseh ravneh;
  • in ključno vodilo: garancija uspeha je vztrajnost.


mag. Petra Gradišek
 

 

Lokacija in kontaktni podatki

Veleposlaništvo Republike Slovenije Podgorica
Ekonomska svetovalka: mag. Petra Gradišek

Atinska ulica 41, 81000 Podgorica, Črna gora

T: 00 382 20 618 150
F: 00 382 20 655 671
E: petra.gradisek@gov.si